V Loški dolini se zaključuje velik investicijski in logistični zalogaj. Kanalizacijski sistem za fekalne vode so  uredili v  vaseh Pudob, Iga vas, Kozarišče, Šmarata in Viševek. Ta sistem je v dolini tudi najbolj razvejan. Sočasno so v teh vaseh še uredili vodovodni sistem.

Župan Janez Komidar pravi, da s tem del na kanalizaciji in vodovodu ne bodo zaključili. Voda v Loški dolini povzroča precej slabe volje. Zaradi dotrajanega omrežja, prihaja do izgub, poleti so cevi hitro prazne. Občani negodujejo zaradi cen omrežnine, ki jo JP Komunala Cerknica  zaračunava občanom na položnici ob komunalnih storitvah in jo nakazuje občini, ki jo porablja po svoji presoji, saj je to njen prihodek. 

Da bo vode v ceveh dovolj, bo občina poskrbela tudi z novo vrtino, ki bo, kot kaže zaenkrat, res dovolj izdatna. Poslušaj. 

Turistična zveza Brkini Kras Notranjska je nastalo pred osmimi leti na pobudo predsednika Turističnega društva Postojna Srečka Šajna. Naloge zveze so povezovanje, bogatitev turistične ponudbe in promocija prepoznavnosti območja. Zveza, ki bo v tem mesecu prenovila svojo spletno stran, nastopa tudi z dvema skupnima projektoma, pravi Marica Gombač iz TD Postojna.

Projekti zveze promovirajo celotno destinacijo Skrivnostni kras. Turistična zveza Brkini, Kras, Notranjska je tudi  regijski koordinator projekta Moja dežela-lepa in gostoljubna. Letos je izpostavil Postojno kot srednje veliko turistično mesto, Park Škocjanske jame kot izletniški kraj, mladinsko prenočišče Youth hostel Ars Viva Stari trg in krožno tematsko pot Parka vojaške zgodovine. Kandidate ocenjuje državna ocenjevalna komisija, vrstni red bo razkrit na slavnostni prireditvi Moja dežela lepa in gostoljubna 2019, ki bo 13. novembra v Ljubljani. Poslušaj. 

V Sloveniji smo ponosni na dejstvo, da živimo v deželi gozdov in na bogato zgodovino ter  tradicijo gospodarjenja z gozdovi. Nanjo opominja spomenik prvi gozdarski šoli na Slovenskem. Pri gradu Snežnik je delovala med letoma 1869 in 1875. Danes že težko rečemo, da na prvo gozdarsko šolo spominja tudi stavba, v kateri je delovala, saj je skoraj popolnoma porušena. Tako propada še en objekt, ki je pomemben za celostno razumevanje snežniškega grajskega kompleksa, zgodovine Loške doline in nenazadnje širše slovenske zgodovine. Ministrstvo za kulturo je še leta 2017 obljubljalo, da bo gozdarska šola v okviru kohezijskega projekta obnovljena v letih 2017 in 2018. Pa ni. Lotili so se dela, pustili le gole zidove stavbe brez strehe in zapustili grajski park.

Ministrstvo za kulturo razlaga, da je v sodelovanju z ministrstvom za okolje in prostor predvidelo izvedbo petih obnov kulturnih spomenikov ter vzpostavitev interpretacijskih središč, ki ustrezajo petim komplementarnim projektom Ministrstva za okolje in prostor. Vsak bi zagotavljal vsaj 50 hektarov javno dostopnih naravovarstveno urejenih površin. Vsi projekti Ministrstva za kulturo se izvajajo v partnerstvu, kjer je obvezni parter z naravovarstvenega področja. Ker je v projektu Snežniška gozdarska šola odstopil partner – Zavod za gozdove Slovenije, so projekt marca letos umaknili iz izvedbenega načrta.

Financiranje s pomočjo kohezijskih sredstev, naložba se imenuje Varovanje in obnavljanje biotske raznovrstnosti in tal ter spodbujanje ekosistemskih storitev, vključno z omrežjem Natura 2000 in zelenimi infrastrukturami je tako propadlo, ministrstvo pa  trenutno nima lastnih sredstev za obnovo objekta. Stavba, pojasnjujejo, je bila kontrolirano porušena do točke, da se najbolj ohranja. Naredili so tudi njen arhitekturni posnetek. »Če bodo v prihodnosti na razpolago sredstva za obnovo, jo bomo obnovili,« odgovarjajo na ministrstvu za kulturo.

Okolica gradu Snežnik pa svoje zgodovine že zdaj ne more povedati celostno. V snežniškem grajskem kompleksu je tako propadla že »Šranga«, edina stavba iz kompleksa, ki je bila v lasti Občine Loška dolina.  

Druga žalostna zgodba so grajske pristave. Del je obnovljenih, a očitno ne dovolj dobro. Prvi in zadnji najemnik pristav je vrata zaklenil konec leta 2015. Na zadnji javni razpis, ki se je zaključil oktobra, se ni prijavil noben ponudnik, kljub temu da je bil interes izkazan, odgovarjajo na ministrstvu za kulturo in dodajajo: “Ker opažamo, da interes obstaja, ocenjujemo, da ponudbe niso bile oddane zaradi pomanjkljivosti na objektu, ki jih nameravamo odpraviti in razpis ponoviti.”

Svetla točka pa je sam grad Snežnik. Obnovljeni grad upravlja Narodni muzej Slovenije. Do avgusta so v njem našteli 12 tisoč obiskovalcev. Od oktobra do aprila vrata odpira po zimskem času, a kljub temu, z izjemo ponedeljka, večkrat dnevno.

Nekdanjo stavbo PU Postojna je po večletnem samevanju lani v upravljanje prevzelo Ministrstvo za javno upravo. Po prenovi, ki se bo predvidoma začela v novembru, se bo vanjo preselila Upravna enota, ki zdaj gostuje v pritličju občinske stavbe.

»Ta je dotrajana, prostori pa so polno zasedeni, v nekaterih pisarnah uradujejo celo po trije uslužbenci«, pravijo na ministrstvu in sporočajo, da je izbor izvajalca zaključen. Na preselitev pa bo 30 zaposlenih na UE Postojna moralo počakati vsaj še do konca prihodnjega leta. Če ne bo pritožb, bo ministrstvo pogodbo z izvajalcem, podjetjem Gitri, inženiring, gradbeništvo in storitve podpisalo ta mesec. Obnova stavbe, ki je prazna že od preselitve Policijske uprave Postojna v Koper pred devetimi leti, bo obsežna in draga, zanjo bodo porabili kar milijon in pol evrov. Več v prispevku. 

Leto je naokoli, odkar je Alenka Veber zajela sapo in v svojem življenju naredila velik preobrat. Cenjena književna urednica se je iz Ljubljane vrnila v domače Babno Polje in se popolnoma posvetila svojemu Zavodu Rihtarjeva domačija. 

Zavod se ukvarja predvsem z dediščino, turizmom in vseživljenjskim učenjem. Vedno učeča se Alenka kar ne neha raziskovati: med ljudmi, v knjižnicah in arhivih. S svojim bogatim znanjem navdušuje kot gostiteljica, predavateljica, mentorica študijskih krožkov in turistična vodnica. 

Alenka Veber, po domače Rihtarjeva, je neskončno zvesta Babnemu Polju in svojim prednikom. Ne le zvesta, iz vsake besede, ki jo nameni temu prelepemu, a najhladnejšemu naseljenemu kraju v Sloveniji na robu Notranjske in njegovim ljudem, vejeta ljubezen in hvaležnost. Prisluhni pogovoru z dobitnico občinskega priznanja v Loški dolini. 

Foto: Blaž Žnidaršič