»Zgodnje Odkrivanje predRAkavih sprememb materničnega vratu.« Iz teh besed izhajajo črke Z-O-R-A, kar je ime državnega preventivnega programa v okviru katerega ginekologi s pregledovanjem zdravih žensk pravočasno odkrijejo tiste, ki imajo predstopnjo ali začetno stopnjo raka materničnega vratu. Tako je možno z enostavnimi terapevtskimi posegi raka preprečiti ali povsem pozdraviti. Vseslovenski organizirani presejalni program je lani zaznamoval svojo 20-letnico.
Predsednica Zveze slovenskih društev za boj proti raku doc. dr. Urška Ivanuš je specialistka javnega zdravja, ki nam je predstavila uspehe programa. Svetovna zdravstvena organizacija je Slovenijo na podlagi dobrih rezultatov programa že prepoznala kot državo, ki lahko med prvimi v Evropi doseže odpravo raka materničnega vratu. V Sloveniji že dosegamo več kot 70 % pregledanost ter učinkovito zdravljenje predrakavih in rakavih sprememb materničnega vratu pri več kot 90 % žensk. Doseči je treba še tretji cilj, ki je 90 % precepljenost deklic proti HPV.
Novice
- Avtor:Jaka Zalar
BO PRI AVTOCESTI VEČJE PARKIRIŠČE?
Deljenje prevozov je dobrodošlo tako za denarnico kot za okolje. Vse več ljudi se vozi na delo tudi izven Postojne, zato tudi pogosteje slišimo, da v bližini avtoceste, parkirišča, kjer bi pustili avtomobil, nimajo.
Župan Igor Marentič se strinja, da je pri avtocestnem uvozu v Postojni parkirišče premajhno in ve, da se tudi tisto na Razdrtem hitro napolni. Prisluhni.
Avtor:Maruša Mele PavlinŠOLSKI CENTER POSTOJNA SE VESELI BODOČIH DIJAKOV
Informativni dan bo letos potekal ta petek in soboto. Veliko srednjih šol se potencialnim dijakom predstavlja tudi ob drugih priložnostih ter na spletu, a informativni dan je vendarle priložnost, da bodoči dijaki šolo spoznajo v živo. Na njem lahko odgovore na vprašanja, ki jih zanimajo, dobijo tako od profesorjev kot učencev, ki šolo že obiskujejo.
Direktorica Šolskega centra Postojna Helena Posega Dolenc je povedala, da se na informativni dan intenzivno pripravljajo, saj bodo predstavili obšolske dejavnosti, projekte, tekmovanje in programe. V Postojni razpisujejo dva oddelka gimnazije ter programov ekonomski in strojni tehnik. Vpisovali bodo v programe predšolska vzgoja, avtoserviser, oblikovalec kovin – orodjar, strojni tehnik PTI in pomočnik v tehnoloških procesih. P o en oddelek gimnazijcev in računalniških tehnikov pa bodo oblikovali v Ilirski Bistrici. Poslušaj.
Avtor:Maruša Mele PavlinMED NOSILCI ŠKOROMATIJE SO RAZLIKE
Škoromatija je pustna šega z južnega obrobja Brkinov in obrobja Podgrajsko-Matarskega podolja, ki je vpisana na seznam nesnovne kulturne dediščine. Priprave na škoromatijo se začnejo že na štefanovo, čeprav se tega držijo le še v Hrušici in Podgradu. Glavni dogodek je poberija po domači vasi, ki jo večina skupin škoromatov opravi na pustno soboto, v Podgradu pa že teden dni prej.
Prva omemba, na podlagi katere škoromati utemeljujejo svoje izročilo, so arhivski zapisi iz Čedada in Vidma v Furlaniji, kjer so leta 1340 prepovedali nastopanje v obleki scaramatta v pustnem času. Etnolog Niko Kuret je raziskoval izvor besede scaramatte, izhajal naj bi iz nemške besede Scharwächter, ki pomeni ‘četni stražar’. To je škopit, največ neposrednih tipoloških lastnosti scaramatta je torej ohranjenih v liku kleščarja.Avtor:Jaka ZalarNA VIŠJI STROKOVNI ŠOLI PRIPRAVLJENI NA INFORMATIVNI DAN
Srednje šole, višje šole in visokošolski zavodi bodo po celi Sloveniji informativne dneve za bodoče dijake in študente pripravili v petek in soboto. Višja strokovna šola Postojna bo vse tri študijske programe – Gozdarstvo in lovstvo, Strojništvo ter Poslovni sekretar predstavila v petek, 16. februarja ob 10. in 16. uri ter v soboto, 17. februarja, ob 10. uri.
Interes za posamezne programe se z leti spreminja, je povedal ravnatelj Slavko Božič in opozoril, da je Gozdarstvo in lovstvo edini akreditirani tovrstni program v Sloveniji, šola ga rada predstavlja tudi izven regije. Aktualni in zanimivi pa so še vedno vsi trije študijski programi, saj Višja strokovna šola Postojna študentom ponuja tudi veliko možnosti za sodelovanje v različnih projektih, pa tudi sprotno sodelovanje z gospodarstvom v regiji. Poslušaj.
Avtor:Maruša Mele Pavlin