Kraško območje Globovnika pri Ilirski Bistrici že desetletja obremenjuje nevaren industrijski odpad, ki ga je tam odlagala propadla Tovarna organskih kislin. Z odlagališča iztekajo onesnažene vode in se izcejajo v reko Reko, ki teče tudi skozi Škocjanske jame, enega od biserov Unescovega seznama svetovne dediščine. Zdaj se končno obeta sanacija.

V Parku Škocjanske jame, kjer niso zadovoljni s kakovostjo podzemnih voda, so zato pred časom sprožili pobudo, da odlagališče nevarnih odpadkov Globovnik sanirajo skupaj z Občino Ilirska Bistrica in ministrstvom za okolje in prostor. Julija so tako podpisali sporazum o sodelovanju, projekt pa bodo uresničili v prihodnjih treh letih, je za STA povedal direktor Parka Škocjanske jame Stojan Ščuka.

V sporazumu so določili medsebojne obveznosti glede sanacije. Park Škocjanske jame bo tako zagotovil 1,4 milijona evrov, ilirskobistriška občina bo odkupila zemljišča, na katerih je odlagališče nevarnih odpadkov, ter vodila postopke sanacije, kasneje pa upravljala s tem območjem. Ministrstvo za okolje in prostor pa se je zavezalo, da bo finančno zaključilo projekt oziroma dodalo potrebna manjkajoča sredstva za sanacijo.

“Zdaj smo v fazi predpriprave osnovne projektne dokumentacije, s katero bomo lahko sploh zaprosili za lokacijsko informacijo. Šele ko bo ta pridobljena, bomo lahko videli, katere dokumente potrebujemo za izvedbo sanacije,” je pojasnil Ščuka. Sanacija naj bi sicer trajala od tri do štiri leta.

Območje odlagališča Globovnik se razteza na približno 3,6 hektarja površin. Po grobih ocenah naj bi bilo na njem odloženih od 120.000 do 150.000 kubičnih metrov odpadkov, skupaj z zasipnim materialom, ki so ga uporabljali za občasno prekrivanje slojev odloženih odpadkov. Samih odpadkov je po ocenah študije okoli 100.000 kubičnih metrov.

Odlaganje odpadkov iz proizvodnje Tovarne organskih odpadkov Ilirska Bistrica se je v Globovniku začelo že leta 1958, končalo pa v začetku 90. let minulega stoletja s stečajem tovarne.

Flišno dno odlagališča pred odlaganjem ni bilo obdelano in zatesnjeno, prav tako ni bilo urejeno odvodnjavanje, zbiranje in čiščenje izcednih vod. Odložene odpadke so občasno prekrivali z zemljo, po stečaju pa so zadnji odloženi odpadki ostali brez prekrivne plasti, neurejene so ostale tudi brežine.

Z odlagališča se zato širi smrad, na obrežju potoka Trnovšek pa se nalagajo modri izcedki.

Prva študija onesnaženosti tega območja je bila narejena leta 1992, druga pa lani. Pokazalo se je, da je stopnja onesnaženosti manjša kot pred četrt stoletja, vendar še vedno presega zakonsko dovoljene vrednosti.

fot: PŠJ 

Breda Biščak je letošnja prejemnica Sovretove nagrade, s katero se ji je Društvo slovenskih književnih prevajalcev poklonilo za izjemen prevod romana Avgust ameriškega pisatelja Johna Williamsa. Vse od otroških let je strastna bralka, zato ne preseneča, da je po zaključenem šolanju na gimnaziji Koper izbrala študij primerjalne književnosti in anglistike – smer prevajanje na Filozofski fakulteti v Ljubljani.

Kot samozaposlena v kulturi se posveča predvsem prevajanju leposlovja in humanistike, je moderatorka in povezovalka literarnih večerov, več kot 10 let pa je bila tudi prepoznaven glas Radia Koper. V zadnjem obdobju se kot specializantka analitične psihologije posveča tolmačenju sanj, za katere pravi, da predstavljajo najgloblji uvid v človeško dušo. Breda Biščak je spregovorila tudi o svojem občutenju Notranjske in Notranjcev, saj zadnjih nekaj let živi in deluje na relaciji Obala-Logatec.  Prisluhni pogovoru. 

Foto: osebni arhiv 

Zala Hreščak bi lahko bila marsikomu v velik vzgled, kako biti vztrajen, pogumen in pozitiven, kljub temu, da nima tako popolnih možnosti za življenje, kot jih ima večina izmed nas. Zala iz Senožeč je namreč že od rojstva slepa. 

Poleg uspešno zaključenega šolanja med videčimi ljudmi je zelo uspešna in aktivna na različnih področjih. Še kot otrok je prepevala v pevskem zboru, hodila k dramski skupini, obiskovala glasbeno šolo za klavir, se učila tujih jezikov… Kaj vse še počne, nam je razkrila v oddaji Vključujemo.

V Bremerhavnu v Nemčiji je med 15. in 19. oktobrom potekalo svetovno prvenstvo v modernih tekmovalnih plesih, v hip hopu in breakedancu. Slovenska reprezentanta, Tjaša Zrimšek in Lovro Zajc iz postojnskega Artifexa sta med dvojicami v hip hopu osvojila drugo mesto in postala svetovna podprvaka. Dosegla sta še nekaj odličnih uvrstitev.
Na prvenstvu se je v različnih kategorijah hip hopa in breakdanca pomerilo več kot 3.200 tekmovalcev iz 34 držav in štirih kontinentov. Tjaša Zrimšek in Lovro Zajc sta se v Nemčijo odpravila s slovensko reprezentanco in drugi dan tekmovanja v kategoriji hip hop duo otroci med 64 dvojicami z vsega sveta osvojila drugo mesto in tako postala svetovna podprvaka. V plesni šoli Artifex Postojna so na njiju več kot ponosni.

Poslušaj.

Kulturni dom Cerknica je bil minulo nedeljo baletno obarvan, saj je predstava Baletnega društva Postojna privabila številne ljubitelje baleta. V baletni priredbi priljubljene zgodbe Pika Nogavička je nastopilo 87 članov društva, ki vadbo klasičnega baleta ob podpori Občine Cerknica že vrsto let izvaja tudi v Cerknici. Predstava je v celoti avtorsko delo društva pod taktirko režiserke (tudi baletne učiteljice v Cerknici) Mire Marič. Društvo je poskrbelo za domiselne koreografije, izvirne kostume in učinkovito scenografijo. Ob pomoči ekipe KD Cerknice so zaradi velikega zanimanja javnosti v istem popoldnevu izvedli dve predstavi.

Na odru se je zvrstilo 17 koreografij, ki so se navezovale na posamezne dele priljubljene zgodbe o deklici, ki ni želela odrasti. Gledalce so ponovno navdušile tako najmlajše, šele 5-letne deklice, ki so se v vlogi kroglic pregelk prikotalile na oder, kot vse ostale skupine – vse do najstarejših članic društva, ki se pod vodstvom Mire Marič poleg baleta izobražujejo še v sodobnem plesu. Pri projektu so kot koreografinje in vodje skupin sodelovale tudi ostale tri učiteljice v društvu, Nataša Berce, Tina Leder in Ana Vogrin. Po predstavi so pohvalile balerine za njihov vložen trud. Kajti baletna vadba ni le plesanje koreografij v siju odrskih luči, ampak tudi trdo delo učenja korakov in baletnih pozicij, ki so pomembne tako pri koreografijah kot tudi za priprave na izpite ob koncu šolskega leta.

Na odru je zaplesalo kar pet Pik Nogavičk – najmlajša, Ema Marija Strle, se je kljub rosnim devetim letom odlično odrezala v solo vlogi, kot Pika pa so se vrhunsko predstavile še Hana Čančula, Zoja Petrović, Pia Slavec in Anastasia Jocić, ki je v dobrem mesecu dni odlično naštudirala svojo solo vlogo in jo odplesala z velikim žarom. Seveda niso manjkali niti Pikin stalni spremljevalec Gospod Ficko (Veronika Matijašić) in njena najboljša prijatelja Tomaž (Julija Kaluža) in Anica (Živa Martinec). Vse tri so tudi tokrat prikazale suvereno baletno držo – za njimi je že nekaj let baletne vadbe. Bučen aplavz je požel tudi Nebojša Jocić v vlogi Pikinega očeta – čeprav je edini nastopajoči, ki ne vadi baleta, je suvereno odplesal svoj baletni vložek.

Na odru so bile izrazite baletne koreografije dopolnjene z domiselnimi kostumi Alenke in Sare Požar: ob Pikah so zaplesali mali palačinkopeki, raziskovalci, policaji, šolarji, izletniki, klovni in cirkuški konji. Piko so obiskali tudi tatovi in priredila poslovilno zabavo. Nato se je vkrcala na ladjo do otoka Taka-Tuka, kjer so jo pozdravili domorodci, in se pogumno spopadla z morskimi psi. Ob odhodu domov so jo pozdravile male opice – vse te prizore so koreografinje odlično prikazale v baletnih koreografijah. Pikina vila Čira-čara, iz katere je predstavo opazoval tudi njen konj Alfred, in ladja, s katero po morju potuje Pikin oče, sta ustvarila spretna mlada umetnica Anja Brelih in Silvo Čuk.

»Razigrana sreča in iskreno veselje naših najmlajših balerin ter umirjenost in suverenost baletnih korakov najstarejših članic društva sta dokaz, da v društvu dobro delamo in stopamo po pravi poti. Na tej baletni poti nam že pravljičnih 13 let stojijo ob strani starši in cele družine naših članov. Vsa leta nas podpirajo naši pokrovitelji, med katerimi se še posebno zahvaljujem Občinama Cerknica in Postojna ter JSKD OE Postojna,« je po uspešnih predstavah dejala predsednica društva Mateja Kocman.

Avtorica: Alenka Požar

Foto: Tine Šubic