Članice Društva žena in deklet na podeželju Ostrnice ohranjajo kulinarično tradicijo Loške doline. O tem priča tudi njihovo ime, saj se ostrnice uporabljajo za sušenje sena in simbolno predstavljajo tudi identiteto in ponos Loške doline, ki ji pravimo tudi Dežela Ostrnic. Njihove dobrote premamijo tudi najbolj zahtevne gurmane, sodelujejo pa za posebne priložnosti. Z nami se je pogovarjala predsednica Društva Ostrnice, Ana Zakrajšek. Poslušaj. 

Foto: arhiv društva 

Bloke so priljubljena destinacija tistih, ki uživajo v neokrnjeni naravi. Pohodnikom in kolesarjem in tudi ljubiteljem jahanja je na voljo vse  več prenočišč. Na planoti sta najbolj obiskana sta Bloško jezero in Krpanova pot, razlaga vodja tamkajšnjega turistično-informacijskega centra Matej Pakiž. Krpanova pot je zelo oblegana prav poleti. 

Razvaline dvorca Nadlišek Foto: bloke.si 

Društvo za varstvo in vzgojo ptic Snežnik Ilirska Bistrica letos praznuje 40. obletnico delovanja. 18. marca leta 1979 so se ljubitelji ptic na Bistriškem odločili, da se povežejo in ustanovijo svoje lastno društvo. Kmalu po ustanovitvi je število članov naraslo na 35, kar je društvo v tistem času uvrščalo med večja in najbolj uspešna slovenska ornitološka društva. Društvo trenutno pripravlja kronologijo zadnjih petih let, ki jo bodo izdali jeseni. Biltena so pripravili že ob 30. in 35. obletnici. Pred mikrofon smo povabili predsednika društva Jožeta Roliha. Poslušaj. 

Na Radiu 94 smo gostili stanovalce Doma upokojencev Postojna.  Z obiskom smo bili zadovoljni oboji, saj smo oboji dobili nove izkušnje. Pred mikrofon smo povabili stanovalko Martino Koman, ki nam je predstavila življenje in dejavnosti v domu upokojencev. Naša sogovornica je upokojena in legendarna profesorica matematike z Gimnazije Postojna. Njen glas poznajo tudi današnji otroci, saj je sodelovala v zvočnih pravljicah, imenovanih Lahkonočnice, nekaj let je bila tudi predsednica sveta stanovalcev. v pogovoru je opozorila tudi na velike razlike med samimi stanovalci doma, nekateri so zelo vitalni, drugi pa njihovo popolno nasprotje. Ti bi morali imeti drugačno varstvo, na kar so pristojne v Ljubljani že opozorili. Poslušaj. 

 V Štanjelu se danes začenja 7. slovenski festival kamišibaj gledališča. Na festivalu se bodo v treh dneh predstavili “kamišibajkarji”, ki so bili na regionalnih festivalih izbrani za državno srečanje in predstavili najboljše zgodbe letošnjega leta. V nedeljo bodo najboljšo predstavo po presoji žirije nagradili z zlatim kamišibajem.
V programu za otroke 7. slovenskega festivala kamišibaj gledališča se bo predstavilo 34 ustvarjalcev, v programu za odrasle devet, v spremljevalnem programu pa štirje. Danes bodo ob 16. uri v Grajžarjevi galeriji odprli razstavo ilustracij za predstavo O treh kozicah Igorja Cvetka, ki je bila na lanskem festivalu ovenčana z zlatim kamišibajem.

Program se bo ob 18. uri na štanjelskem grajskem dvorišču začel z zgodbami za otroke, ob 21. uri pa bodo ob Kraški hiši na sporedu kamišibaj predstave za odrasle. V soboto bodo predstavili še dva sklopa zgodb ob slikah, namenjenih otrokom.

Organizatorji festivala iz Društva kamišibaj Slovenije, ki so tokrat moči združili z Javnim zavodom Komenski kras, v soboto pripravljajo tudi delavnice izdelave mini kamišibaja, v nedeljo pa še okroglo mizo na temo Kamišibaj na slovenski pisateljski poti.

Vse predstave si bo ogledala strokovna žirija v sestavi teatrologinje in kustosinje pedagoginje Sandre Jenke, bibliotekarke in nekdanje direktorice Kosovelove knjižnice v Sežani Nadje Mislej Božič ter slikarja in novinarja Žige Bratoša. Avtor najboljše predstave po presoji strokovne žirije bo v nedeljo opoldan nagrajen z zlatim kamišibajem za leto 2019.

V Štanjelu so sicer v avgustu pripravili še nekaj zanimivih dogodkov. V soboto in nedeljo si bo mogoče ob festivalu ogledati galerijo Kamenica s kamnitimi glasbili v družbi soavtorja Francija Krevha ter tolkalnega kroga, prav tako v soboto bosta ob 16. in 18. uri organizirana vodena ogleda po Štanjelu, v sklopu katerih si bodo obiskovalci lahko ogledali znameniti Ferrarijev vrt, romansko Kraško hišo, cerkev sv. Danijela in Galerijo Lojzeta Spacala, v kateri je na ogled razstava Magičnost prostora: Černigoj, Kosovel, Spacal, ter obiskali tržnico z domačimi izdelki, so še sporočili iz zavoda Komenski kras.