Delo v gozdu velja za enega najtežjih in najnevarnejših opravil. Za izvajalce sečnje in spravila skriva veliko pasti. Čeprav so lastniki že pospravili veliko podrtih in poškodovanih dreves po žledolomu pred 10 leti, so v gozdu še ostala posamezna poškodovana drevesa, predvsem listavcev, pa tudi iglavcev, z odlomljenimi vrhovi. Varne sečnje in spravila lesa se ne da naučiti iz knjig, ampak iz konkretnega dela in praktične izkušnje, opozarja Adolf Trebec iz enote Zavoda za gozdove Slovenije v Postojni.

 Pravi, da  je uvedba motorne žage in traktorja v šestdesetih letih prejšnjega stoletja fizične obremenitve ročnega dela sicer zmanjšala, vendar ostajata sečnja in spravilo lesa  zelo tveganih dejavnosti. Spomnil nas je na nekaj osnovnih in zlatih pravil pri gozdarskih opravilih ter povabil na izobraževalne tečaje varnega dela pri sečnji in spravilu, ki jih izvaja Zavod za gozdove Slovenije. Klikni in poslušaj! 

Tečaj Zavoda za gozdove Slovenije 

Foto: arhiv Zavoda 

Konec junija je na Norveškem potekalo t. i. Evropsko prvenstvo ICU EUROPEAN CHEERLEADING CHAMPIONSHIP.  Na njem je sodelovalo 3850 tekmovalcev, med njimi 195 skupin iz  94 klubov in 23 držav. Slovenijo so zastopale tudi Pike, tako iz matičnega društva v Pivki kot iz obalnega, ki se je razvilo iz pivškega.

V različnih kategorijah so osvojile drugo in tretje mesto. Kot je povedala predsednica društva Mojca Korent, so slovenski klubi so povezani in si med seboj pomagajo, mlajše mladinke iz Športnega društva Pike so s  skupino Dolls iz Nove Gorice  tako osvojile naslov evropskih prvakinj. Predsednico društva Mojco Korent smo povabili na krajši pogovor in med drugim izvedeli dobro novico, da društvo nima težav ne s številom članov ne s pogoji za delovanje in uživa veliko podporo domače javnosti. Polsušaj. 

Foto: arhiv društva 

V družino ščinkavcev sodi tudi škrlatec, ptič, ki je velik toliko kot vrabec. Ime je dobil  po  obarvanosti samčeve glave, trtice in oprsja. Ptica ima veliko območje razširjenosti, tudi njena svetovna populacija je številčna. V Sloveniji  ima redno gnezdišče samo ob Cerkniškem jezeru, kjer ga spremlja Notranjski regijski park.

Biolog Rudi Kraševec je povedal, da je škrlatec v Sloveniji začel gnezditi v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja. Na Cerkniškem jezeru najdemo od 15 do 20 parov te ptice, ki se, ko ni več hrane, seli na območje med Indijo in Pakistanom. Poslušaj. 

Vlada je v načrt razvojnih programov za obdobje med letoma 2024 in 2027 uvrstila projekt prenove dotrajane kuhinje Šolskega centra Postojna. Ocenjena vrednost investicije znaša slabih 700.000 evrov, večino sredstev bo prispevalo ministrstvo za vzgojo in izobraževanje.

Kot so sporočili iz vladnega urada za komuniciranje (Ukom), v Šolskem centru Postojna deluje kuhinja, ki je dotrajana in v slabem stanju. To je bila novembra leta 2022 tudi ugotovitev inšpekcijskega pregleda Uprave za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin. Na podlagi ugotovitev so izdali odločbo, ki narekuje, da je treba zamenjati dotrajane talne obloge, sanirati izrabljeno stensko keramiko in poškodovane fuge, obnoviti dotrajan oplesk na stenah in zaščitno barvo na ceveh ter zamenjati obrabljeno in poškodovano opremo.

Neto tlorisna površina kuhinje, ki jo je treba prenoviti in opremiti je 265 kvadratnih metrov. Ocenjena vrednost investicije znaša 699.889 evrov z DDV, od tega bo ministrstvo prispevalo 684.215 evrov.

Minulo soboto je Društvo Likovnikov Logatec v domačem mestu organiziralo likovno kolonijo, na kateri se je družilo okoli 20 ustvarjalcev z vseh koncev Slovenije.  Pred Narodnim domom Logatec so preživeli prvo polovico dneva. 

Tema likovne kolonije je bila prosta. Veliko udeležencev pa se je odločilo za upodabljanje raznih značilnosti Dolnjega Logatca, ki so jih spoznali na sprehodu.  Dela, ki bodo kmalu razstavljena, je ocenila likovna kritičarka Anamarija Stibilj Šajn in jih, glede na kratek čas, ki so ga imeli avtorji na voljo, ocenila za kakovostna. Več v posnetku. 

Foto: arhiv društva