Na avtocestnem počivališču Lom bo v soboto v organizaciji Zavoda Reševalni pas in v sodelovanju z Agencijo za varnost prometa in Darsa preventivna akcija ozaveščanja o pomenu reševalnega pasu ob zastojih na avtocestah. Direktor zavoda Anže Albreht pa poudarja, da se jim bo pridružijo tudi nekaj tistih, ki se zavedajo, kako pomembne so pri reševanju življenj sekunde in minute. To so PGD Dolnji Logatec ter reševalci iz Logatca in Postojn, policisti in predstavniki Policijske uprave Ljubljana. Na Lomu bo tudi inštruktor varne vožnje iz AMZS, vzdrževalci z Darsa in še kdo se bo našel, s katerim bodo vozniki lahko kakšno rekli. Sodeč po preteklih izkušnjah, bo imela največji uspeh plastenka vode z nalepko. Zavod Reševalni pas počasi prestopa meje Slovenije in se v prizadevanjih povezuje s sosednjimi državami. Poslušaj prispevek. 

Foto: fb profil Ustvarimo reševalni pas na avtocestah 

Slovenski jahaški tekmovalci z lipicanci dosegajo zavidljive rezultate. To ne velja le za tekmovalce, ki se pomerijo v preskakovanju ovir in dresurnem jahanju. Ljubitelji konjeniškega športa bodo lahko v septembru spremljali tudi slovenske tekmovalce, med katerimi bo Klemen Turk iz Loške doline, vodja konjereje in konjeništva v Kobilarni Lipica. Takrat bo z Mihom Tavčarjem ponesel slovenske barve na svetovno prvenstvo v vožnji vpreg, ki bo v jugovzhodni Nemčiji. Klemna Turka smo povabili pred mikrofon. Poslušaj. 

Foto: osebni arhiv 

Lovcem bo odslej pri odvzemu volka iz narave v pomoč tudi intervencijska skupina zavoda za gozdove, so se danes dogovorili na usklajevalnem sestanku na temo aktualne problematike škod zaradi napadov volka. Kmetijsko ministrstvo je medtem začelo s postopkom spremembe uredbe za povečanje deleža sofinanciranja zaščitnih ukrepov.

Kot so sporočili z ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, kjer je potekal usklajevalni sestanek, so se srečanja udeležili državni sekretar na kmetijskem ministrstvu Jože Podgoršek, državni sekretar na ministrstvu za okolje in prostor Marko Maver ter predstavniki Lovske zveze Slovenije in Zavoda za gozdove Slovenije.

“Obe ministrstvi ter ostali udeleženci današnjega sestanka se zavedajo resnosti trenutne situacije. Zaradi ponavljajočih se napadov volkov ter zaradi nujnosti čim hitrejšega odvzema volka iz okolja, kjer je to potrebno oz. kjer je odvzem (lov) volka dovoljen s strani Zavoda RS za varstvo narave, je bil na današnjem sestanku sprejet sklep, da se za pomoč lokalnim lovskim družinam pri odvzemu volka zagotovi pomoč intervencijske skupine zavoda za gozdove,” so poudarili.

Ob tem so na kmetijskem ministrstvu dodali, da so začeli s postopkom spremembe uredbe za povečanje deleža sofinanciranja zaščitnih ukrepov (električne ograje). Spremenjena uredba naj bi bila sprejeta do konca leta, stopnja sofinanciranja pa bo predvidoma od 50 do 90 odstotkov, medtem ko je zdaj stopnja sofinanciranja od 30- do 50-odstotna.

Volkovi so do konca junija po podatkih zavoda za gozdove napadli 516 živali: 435 glav drobnice, 30 govedi, 30 konj, dva osla, 17 drugih domačih živali in še dve drugi živali. To je več kot dvakrat toliko kot lani v tem času. Volkovi so namreč do konca junija lani napadli 243 živali: 207 glav drobnice, 26 govedi, šest konj, dva osla in dve drugi domači živali.

V luči vse pogostejših napadov volkov na rejne živali je sindikat kmetov za soboto napovedal protest s sloganom Slovenija ne bo zverinjak!, podporo shodu so že napovedali v Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije (KGZS), Zadružni zvezi Slovenije ter v političnih strankah SLS in NSi.

V Pavlovčevi galeriji v Ilirski Bistrici je do konca avgusta na ogled razstava slik mlade akademske slikarke Mie Paller, doma z Bača na Bistriškem, ki zadnje leto živi in študira v Rotterdamu na Nizozemskem. V Ilirski Bistrici je prvič razstavljala leta 2013, takrat še kot dijakinja skupaj s svojim pradedkom Mirkom Žnidaršičem. Lani je s samostojno razstavo gostovala v Hiši mladih v Ajdovščini in v nočni izložbi Pešak v Ljubljani, letos pa smo njena dela lahko zasledili v galeriji Dobra vaga v Ljubljani. Tokratno razstavo je poimenovala Homonimi. Kakšen pomen skriva ta naslov, nam je zaupala avtorica razstave Mia Paller. Poslušaj. 

Danes 80 let praznuje pisatelj Marjan Tomšič.  Avtor številnih romanov, novel in črtic, pa tudi dramskih del, radijskih iger in del za otroke, je obveljal za najizrazitejšega predstavnika slovenske različice magičnega realizma, pogosto označene tudi z izrazom pokrajinska fantastika.

Vrh njegovega ustvarjanja predstavlja roman Šavrinke. V njem beremo o življenju izjemnih žensk, s katerimi avtor obuja zamolčane istrske kulture in oživlja istrsko zgodovino in jezik. Z romanom Grenko morje pa je Tomšič postavil literarni spomenik aleksandrinkam. Marjan Tomšič se je sicer rodil v Račah pri Mariboru. Po gimnaziji v Mariboru je študiral slavistiko na Filozofski fakulteti v Ljubljani in potem poučeval v Grahovem pri Cerknici ter v Istri, ki v katero se je, kot je rekel, zaljubil. Nekaj let je deloval tudi kot novinar. Med letoma 1986 in 1999 je bil samostojni kulturni delavec.

V Grahovem je učil tri leta, tja je postavil tudi svoje zgodnejše delo Ti pa kar greš. Marjan Tomšič, ki je stanoval v grahovski fužini, je raziskoval tudi okolico Grahovega. Leta je 1963 v jami nad vasjo našel tri skelete in zapestnico iz železne dobe. Jama se imenuje Lijevka, njen sinonim pa je Tomšičeva jama.

Pisatelj je za svoje delo prejel več nagrad, leta 1991 nagrado Prešernovega sklada za zbirko novel Kažuni in roman Oštrigeca. Ob jubileju sta izšla ponatisa Šavrink in Oštrigece.

Foto: wikipedia