Novice

  • BRITANSKI OPERNI PEVEC IZ POSTOJNE

    V Postojni živi upokojeni britanski operni pevec Alexander Brown, ki se že leta navdušuje nad Slovenijo in je nikoli ne bi zamenjal za življenje na Otoku. V Slovenijo ga je pripeljalo srce. Rodil se je italijanski materi in škotskemu očetu, v mladosti pa je veliko prepotoval, zato je pravi svetovljan, govori pa tudi več svetovnih jezikov. Nastopal je v prestižnih svetovnih opernih hišah in čeprav je upokojen, se še vedno zelo rad udejstvuje kot skladatelj. Obiskal nas je v studiu in nam zaupal, kako se je začela njegova pevska pot, čeprav v začetku ni imel namena postati pevec.  Poslušaj 

    Avtor:Vesna Kovač
  • PRAVA UMETNOST ZA OTROKE

    V Krpanovem domu v Pivki bodo otroci lahko izrazili svoj umetniški potencial. Obetajo se namreč brezplačne delavnice za otroke od 5. razreda osnovne šole. Na delavnicah bodo otroci sprostili domišljijo in poslikali svoj košček svile, izdelali mozaik in okrasili glinene lonce  za rože.  O delavnicah smo se pogovarjali s strokovno delavko iz večgeneracijskega centra, ki deluje v Krpanovem domu,  Romano Morano. Prisluhni. 

    Avtor:Vesna Kovač
  • JE BILA VOJNA V BOSNI TUDI VERSKA VOJNA?

    Sodelavec Knjižnice Jožeta Udoviča Cerknica, sicer zgodovinar Bogdan Urbar  je avtor knjige  z naslovom Tuji prostovoljci v Bosni in Hercegovini ter pojav bošnjaškega islamizma. Javna predstavitev dela bo jeseni, mi pa smo že imeli priložnost, da jo že preberemo in avtorja povabimo pred mikrofon. Pravi, da moramo biti previdni, kadar obravnavamo tanko mejo med pojmom bosanskega in pojmom muslimanskega. Slednji se pojavi šele v času turške zasedbe države z izjemno zanimivo srednjeveško zgodovino. Seveda se v knjigi ne ustavi le pri njej, poda se v 90. leta prejšnjega stoletja, a kot pravi, dogodkov iz tega krvavega obdobja ne moremo obravnavati, če ne poznamo zgodovine. Urbar zagovarja stališče, da je Evropa takrat imela priložnost, da bi Bosna postala model miltikulturnega sožitja in sodelovanja, a se je zalomilo. Še več, k trem sprtim stranem so svoje lončke pritaknili še drugi, tudi k bošnjaški. Kdo? Je bila vojna v Bosni tudi verska vojna? Prisluhni. 

    Avtor:Maruša Mele Pavlin
  • ČEBELE SO NAŠE PRIJATELJICE

    Normal
    0

    21

    false
    false
    false

    SL
    X-NONE
    X-NONE

    /* Style Definitions */
    table.MsoNormalTable
    {mso-style-name:”Navadna tabela”;
    mso-tstyle-rowband-size:0;
    mso-tstyle-colband-size:0;
    mso-style-noshow:yes;
    mso-style-priority:99;
    mso-style-parent:””;
    mso-padding-alt:0cm 5.4pt 0cm 5.4pt;
    mso-para-margin-top:0cm;
    mso-para-margin-right:0cm;
    mso-para-margin-bottom:8.0pt;
    mso-para-margin-left:0cm;
    line-height:107%;
    mso-pagination:widow-orphan;
    font-size:11.0pt;
    font-family:”Calibri”,sans-serif;
    mso-ascii-font-family:Calibri;
    mso-ascii-theme-font:minor-latin;
    mso-hansi-font-family:Calibri;
    mso-hansi-theme-font:minor-latin;
    mso-bidi-font-family:”Times New Roman”;
    mso-bidi-theme-font:minor-bidi;
    mso-fareast-language:EN-US;}

    Čebelarstvo je na Notranjskem dolgoletna tradicija. Velikokrat pozabljamo, kako pomembne so čebele, saj imajo kot opraševalke zelo pomembno vlogo pri preskrbi s hrano. Čebelarsko društvo Loška dolina deluje v Starem trgu pri Ložu in prideluje čebelje pridelke, kot so med, medeni liker, cvetni prah, propolis in vosek. Čebelja družina je lahko velika kot majhno mesto, čebele pa imajo lahko tudi sposobnost prepoznavanja človeških obrazov.

    Več o društvu in pridelovanju meda na Notranjskem nam je povedal predsednik Čebelarskega društva Loška dolina, Janez Žnidaršič. Prihodnje leto društvo obeležuje 100-letnico delovanja. Pri nas se prideluje cvetlični in gozdni med. Med se sicer uporablja tudi v zdravilne namene. Čebele veljajo za najbolj gospodarne in preudarne gradbenike v naravi. Njihovo satovje je stabilna struktura, ki tvori popoln šesterokotnik. Več v prispevku.

    Avtor:Vesna Kovač
    • CD Loska dolina
    • CD Loska dolina 1
    • CD Loska dolina 2
  • PREDSTAVITVE PO VASEH V NASLEDNJEM TEDNU

    Postojnski občani so v teh dneh v nabiralnike dobili obrazce za oddajo projektnega predloga v okviru participatornega proračuna, kjer bodo soodločali o porabi dela proračunskega denarja. Ta način izbire nekaterih investicij naj bi izboljšal kakovost življenja v mestu in na vaseh, saj prebivalci sami najbolje vedo, kaj najbolj potrebujejo. Postojnska občina bo za participatorni proračun v naslednjih dveh letih namenila 200 tisoč evrov. Med predlogi, ki jih bodo na občini zbirali v septembru, bomo odločali na oktobrskem glasovanju. Predstavitve za občane bodo v naslednjem tednu v Postojni, Hruševju, Prestranku in Studenem.

    Avtor:Zasebno: Mateja Jordan