Na tradicionalni avtomobilistični prireditvi v Ilirski Bistrici, gorsko-hitrostni dirki Petrol Ilirska Bistrica, je novo zmago dosegel Italijan Simone Faggioli. Dosegel je že osmo zmago na tem prizorišču in obenem izboljšal rekord proge.
Faggioli je uspešno ubranil lansko zmago, njegov letošnji uspeh pa je v Ilirski Bistrici skupno že osmi. Tu je neporažen že od leta 2014, ima pa še zmagi iz let 2011 in 2009.

Jubilejna, tokrat že 25. GHD Petrol Ilirska Bistrica se je končala s še enim zmagoslavjem Faggiolija. Na progi do Šembij pa je za nameček v dopoldanski prvi preizkušnji izboljšal tudi svoj rekord proge iz leta 2017, nov rekordni čas je 1:57,469.

Njegova najhujša tekmeca sta bila Francoz Goeffrey Schatz in rojak Christian Merli, s katerim se je Faggioli izenačil po številu zmag na dosedanjih 11 dirkah za EP 2019. Italijana, ki dirkata v različnih skupinah prestižne kategorije II, sta z enakim izkupičkom točk še naprej edina kandidata za letošnji evropski naslov.

Milan Bubnič je, čeprav brez treninga, kot najhitrejši Slovenec upravičil pričakovanja svojih navijačev. Vodilnemu v točkovanju za državno prvenstvo se pred dirko ni posrečilo pravočasno pripraviti avtomobila, ki ga je razbil na treningu pred GHD Gorjanci 2019 in je bil prisiljen nastopiti na dirki brez ene same vožnje za trening.

Kljub temu je glavne tekmece za naslov z Lancio delto HF integrale zadržal na varni razdalji s časom 2:28,470. Od Slovencev je s progo pičli dve sekundi hitreje opravil z vozilom II kategorije (norma M20 F) le Vladimir Stankovič (2:26,648), za Bubničem pa sta zaostala tudi oba neposredna tekmeca za državni naslov, Aleš Prek (2:29,938; Honda Civic type-R) in Matevž Čuden (2:42,630; Renault Clio).

Vrhunec prve tekmovalne preizkušnje so bili nastopi trojice najhitrejših na sobotnem treningu, ki so uresničili napovedi poznavalcev, da bi utegnili na izboljšanem cestišču 5010 metrov dolge proge na Šembije voziti hitreje od dosedanjega rekorda Faggiolija (1:59,558). Italijan je sam pomaknil mejo najboljšega dosežka na sloviti progi na 1:57,469. Oba velika tekmeca, Francoz Schatz (1:58,722) in Faggiolijev rojak Merli (1:59,110), sta bila sicer prav tako hitrejša od starega rekorda.

Tekmeci v ospredju so tudi v drugi vožnji večinoma uspešno ubranili svoje položaje. Novih rekordov ni bilo, so pa najboljši trije v skupni razvrstitvi, Faggioli (1:57,607), Schatz (1:58,207) in Merli (1:59,825 ), vnovič vozili hitreje od meje dveh minut in v tem vrstnem redu tudi končali prestižno tekmovanje.

Milan Bubnič je v drugem nastopu znatno izboljšal svoj dosežek (2:22,916) in dirko končal kot najhitrejši in najbolje uvrščeni Slovenec, v skupni konkurenci je bil 25.

Foto: organizator 
 

Na klepet smo povabili Rakovčana Bogdana Urbarja. Njegovo družbeno angažiranost najbolj opiše dejstvo, da mu je letos Občina Cerknica podelila zlati taborski znak za uspešno delovanje na številnih področjih. Pravzaprav v občini in širše skoraj  ni društva, ki ga Bogdan Urbar ne bi zaznamoval. Pred leti se je odlično znašel tudi na političnem parketu,  dandanes se mora, ko zaključuje doktorsko disertacijo iz zgodovine, dobro znajti v številnih arhivih. Poslušaj. 

Sklad ZN za otroke (Unicef) je v četrtek sporočil, da je bilo v Sloveniji v prvi polovici letošnjega leta 323 otrok brez spremstva, večina iz Afganistana. V namestitvenih zmogljivostih azilnega doma je v prvi polovici leta stanovalo 421 otrok, ki so zaprosili za mednarodno zaščito.

Kot navaja Unicef, je bil v prvi polovici leta v centru za tujce v Postojni pridržan 101 otrok. Delež otrok med vsemi pridržanimi je bil 18,5 odstotka, kar 99 od vseh pridržanih otrok pa je bilo otrok brez spremstva. Otroci v pridržanju preživijo povprečno 4,6 dni. Večina otrok brez spremstva zapusti Slovenijo še pred zaključkom postopkov, so sporočili iz Unicefa.

Unicef tudi opozarja, da število otrok brez spremstva, ki prebivajo v nevarnih, prenatrpanih sprejemnih in registracijskih centrih na grških otokih ali so v pridržanju po vsej državi, zdaj presega 1100, kar je največ od začetka leta 2016.

Konec julija je bila v Pivki zanimiva prireditev, s katero so Šempetrci obeležili prav posebno obletnico – 110 let »Tonetovega« vodnjaka, kar je za delo človeških rok gotovo veliko. Na dvorišču Pri Tonetovih, kot se pri hiši še iz prejšnjih časov reče, so ob tej priložnosti priredili slovesnost. Hišni gospodar Jože Požar je pripovedoval, kako je do tega vodnjaka prišel njegov ded.

Tonetov vodnjak je prejšnjim generacijam zagotavljal možnost razpolaganja z lastnim vodnim virom. Ta vodnjak danes ni več v uporabi, gospodar Jože pa je povedal, da bi lahko ponovno služil, če bi ga nujno potrebovali.

Na prireditvi ob 110. obletnici vodnjaka se je zbralo veliko število Šempetrcev, ki živijo ali so živeli v klancu pod cerkvijo.

Da ris pri nas ne bi že drugič izumrl, dinarsko populacijo v okviru projekta Life Lynx rešujejo s pomočjo risov, ki jih bodo v Slovenijo in na Hrvaško preselili iz Romunije in Slovaške. Dva sta že pri nas. Spremljajoče dejavnosti projekta pa želijo javnost osveščati in popularizirati naravovarstvo. Med njimi je tudi likovna delavnica na temo risa, ki se danes začenja na Gornjih Poljanah nad Loško dolino, jutri bo v Kozariščah obiskala festival Plavajoči grad. Udeleženci likovne delavnice z naslovom Kraljestvo risa bodo ustvarjali pod mentorstvom akademske slikarke Karmen Bajec, njihova dela pa bodo od nedelje naprej na ogled v bližnjem gradu Snežnik. Poslušaj. 

Foto: wikipedia