Mineva 72 let od uveljavitve pariške mirovne pogodbe, s katero se je večina Primorcev, ki so pred tem trpeli pod fašizmom, pridružila matičnemu narodu v okviru tedanje jugoslovanske federacije. V Sloveniji zato danes praznujemo dan vrnitve Primorske k matični domovini. Osrednja prireditev ob prazniku je bila v soboto Ajdovščini.
Osrednjo slovesnost je pripravila Občina Ajdovščina v sodelovanju z lokalnimi veteranskimi in domoljubnimi organizacijami. Slavnostni govornik je bil predsednik vlade Marjan Šarec, ki je med drugim dejal, da so “Primorci največji vzor in zgled, kako se iz največje žalosti in trpljenja rodi veličastna zmaga in ljubezen do domovine”.
V uradu predsednika republike bodo imeli danes dan odprtih vrat, obiskovalce pa bo nagovoril tudi predsednik republike Borut Pahor. Pred predsedniško palačo bo, kot je običaj ob državnih praznikih, postrojena častna straža garde Slovenske vojske.
Praznik vrnitve Primorske k matični domovini je državni praznik od leta 2005, vendar ni dela prost dan. Prireditev ob prazniku izmenično pripravljajo posamezne primorske občine, saj je državna proslava organizirana le vsakih pet let.
Praznik je spomin na uveljavitev pariške mirovne pogodbe 15. septembra 1947, ki je takratni Jugoslaviji prinesla velik del Primorske, Istro južno od Mirne, Reko, Zadar in otoke. S tem se je večina Primorcev, ki so pred tem več kot 20 let trpeli pod fašizmom in od septembra 1943 nacistično okupacijo, pridružila matičnemu narodu v okviru tedanje jugoslovanske federacije. Mirovna pogodba je sicer pod Italijo umestila Benečijo, Rezijo, Gorico in Kanalsko dolino. Tako je izven slovenskih meja, v Italiji ostalo še 140.000 Slovencev.
Končna določitev meje med Jugoslavijo in Italijo je bila sprejeta po dolgotrajnih pogajanjih 10. novembra 1975 z Osimskimi sporazumi.
foto: STA/Stanko Gruden