Letošnje šolsko leto je za zaposlene in učence OŠ Antona Globočnika zelo naporno, a na srečo hkrati zadnje, ki ga bodo morali preživeti v utesnjenih prostorih. Še pred naslednjim se bodo namreč preselili v nov prizidek, ki v bližini raste že od spomladi.

Najbolj hrupna dela so na srečo mimo, gneča na šoli pa še nikoli bi bila tako huda, pravi ravnateljica Sabina Ileršič. Na srečo prizidek, v katerega se bodo preselili tudi učenci prilagojenih programov OŠ Miroslava Vilharja, raste po načrtih. Vrednost investicije je 6 milijonov evrov. Naslednje leto pa naj bi po besedah ravnateljice obnovili tudi del stare šole, kjer bodo uredili manjšo telovadnico. Kot je še povedala, v Planini težav ni, prostorska stiska pa se zaostruje na podružnicah v Studenem in Bukovju, kjer se število učencev povečuje. Več v prispevku. 

Temelji prizidka, maj 2019. 

Foto: Foto atelje Postojna 

V bistriški Knjižnici Makse Samsa novo sezono začenjajo v četrtek s podelitvijo nagrad otrokom, ki so med poletnimi počitnicami sodelovali pri počitniški bralni znački Bralni črv. Letos je sodelovalo kar 93 otrok, kar je, kot pravi direktorica knjižnice Damijana Hrabar, izjemno število.

Za otroke 1. oktobra v knjižnici začenjajo ure pravljic. Ob torkih dopoldne se jim lahko pridružijo otroci, ki ne obiskujejo vrtca, srede popoldne pa so namenjene vrtčevskim otrokom. Knjižničarke pa za otroke in učence pripravljajo še nekaj drugih projektov. Konec meseca začenjajo tudi novo sezono zanimivih predavanj in literarnih večerov. V knjižnici so zadovoljni, da je vsako leto zelo velik odziv bralcev tudi pri projektu Primorci beremo. Ta trenutno še poteka. Na zaključku projekta, ki bo 21. novembra, pa bodo gostili trenutno najbolj brano slovensko pisateljico Bronjo Žakelj, avtorico s kresnikom nagrajenega romana Belo se pere na devetdeset. Bistriška knjižnica pa je posebna tudi po tem, da ima kar štiri izposojevalnice izven matične stavbe: na Mašunu, Sviščakih in celo na Snežniku. Letos poleti pa so v sodelovanju z najemnikom avtokampa v Moščeniški Dragi Luko Valenčičem tam uredili tudi kotiček za izposojo knjig za bistriške kopalce. Prisluhni podrobnostim. 

Odbor DZ za izobraževanje je na zahtevo poslanske skupine NSi obravnaval sofinanciranje naložb v šole in vrtce. V NSi namreč opozarjajo, da razpisa za sofinanciranje omenjenih naložb v občinah ni bilo že od leta 2011. Minister Jernej Pikalo je obljubil, da bo razpis objavljen takoj, ko (če) bo DZ potrdil proračuna za prihodnje dve leti.

Izmed predstavnikov občin je na seji nastopil predsednik Skupnosti občin Slovenije Tadej Beočanin. Tudi on je opozoril, da so občine finančno podhranjene ter da bodo same le stežka zagotovile potrebne naložbe v šole in vrtce. Skupaj bi za vse potrebe potrebovale okoli 150 milijonov evrov, je opozoril.

Konkreten primer je izpostavil župan občine Logatec Berto Menard. Povedal je, da bi morali v občini zaradi naraščajočega priseljevanja nujno zgraditi prizidek k Osnovni šoli 8 talcev, a za slednje nimajo denarja. Zato je pozval, naj bo razpis objavljen čim prej.

Izmed več predlaganih sklepov so člani odbora na koncu med drugim potrdili sklep koalicije, po katerem je odbor ministrstvo pozval, naj do junija 2020 naredi analizo potreb po vlaganjih v prostore šol in vrtcev, na podlagi katere bi bili nato sprejeti nadaljnji ukrepi.

Do konca svetovne turneje v košarki 3×3 je na sporedu še devet turnirjev – 4 turnirji kategorije masters ter 5 challengerjev. Od slovenskih ekip trenurno najboljše kaže ekipi Piran, katere član je tudi Anže Srebovt iz Male Pristave. Zaupal nam je kako poteka svetovna turneja, kje vse so in še bodo nastopili ter s kakšnimi ovirami se med turnejo spopadajo.

Košarkarji Pirana so nazadnje na challengerju v Južni Koreji premagali vse svoje nasprotnike, osvojili prvo mesto ter se tako uvrstili na Los Angeles masters, kamor odhajajo že ta konec tedna. Prihodnje leto pa se bo košarka 3×3 prvič izvajala na Olimpijskih igrah v Tokiju, kjer bo mogoče zaigral tudi Srebovt. Poslušaj.

Delovna skupina, ki bo poiskala rešitev za prihodnje bolj optimalno upravljanje z velikimi zvermi, je začela z delom. Na prvem srečanju je sklenila, da bo ožja, strokovna skupina, pripravila predloge glede vzdržnega števila medvedov in volkov ter izhodišča glede coniranja, ukrepov ter škod in nadomestil. Ob tem so se oglasili tudi raziskovalci z ljubljanske biotehniške fakultete Klemen Jerina, Miha Krofel, Aleksandra Majić Skrbinšek, Hubert Potočnik, Tomaž Skrbinšek in Ivan Kos, ključni nosilci oziroma  izvajalci evropskih projektov, povezanih z velikimi zvermi v Sloveniji.

Kot so poudarili v sporočilu za javnost, je uporaba znanja pri načrtovanju ukrepov za zagotavljanje sobivanja ljudi in velikih zveri ključna. “Trajnostnemu in zakonitemu odstrelu volkov in medvedov ne nasprotujemo – prav nasprotno, zdi se nam nujen upravljavski ukrep, pomemben za zagotavljanje sobivanja v naši antropogeno spremenjeni krajini. Nikakor pa ne podpiramo drastičnih redukcij populacij obeh vrst, ki se jih v zadnjem času predlaga,” so poudarili. Menijo, da je coniranje, pri čemer bi Slovenijo razdelili na območja, kjer bi medved in volk lahko živela, ter na območja, kjer ju ne bi smelo biti, v praksi težko uresničljivo. Namesto tega predlagajo coniranje ukrepov glede na razmere z namenom prilagodljivega in učinkovitega preprečevanja problemov in njihovega hitrega reševanja, če se pojavijo.

Vir: STA