Mladinski delegat iz Slovenije na podnebnem vrhu ZN mladih Patrik Bole iz Postojne, ki bo danes tudi član delegacije premierja Marjana Šarca na podnebnem vrhu svetovnih voditeljev ZN, meni, da po v svetu narašča posluh za stališča mladih o podnebju in okolju, primanjkuje pa formalnih šolskih programov.
23-letni študent mednarodnih odnosov na fakulteti za družbene vede je v pogovoru za STA dejal, da pogreša okoljske problematike v šolskih programih v Sloveniji, ki sicer mlade vključuje v problematiko, ministrstvo za okolje in prostor pa načrtuje mehanizme, kako čim več mladih vključiti v oblikovanje podnebnih politik in okoljskih problematik.

Ne samo v Sloveniji, ampak tudi drugje po svetu je to po njegovem mnenju morda tudi posledica učinka švedske 16-letnice Grete Thunberg, ki je svetovna zvezda. “Njen prihod v dvorano na ZN je spominjal na prihod velike zvezde. Znana je po svetu in sam sem razmišljal, kako velik dosežek je, da 16-letnici uspe dvigniti zavest mladih po vsem svetu, da protestirajo,” je dejal.

“Politiki oziroma odločevalci vedno govorijo, da je potrebno vključiti mlade, ko pa se dvignejo na tak mladostniški način in zahtevajo spremembe, se pojavijo izjave, zakaj ti mladi ne gredo raje v šole in se učijo. Zato mi je zelo všeč, da je uspela dvigniti gibanje. Poleg tega mi je všeč njen pristop. Ni se smejala, ampak je imela mrk obraz kot neka znanilka apokalipse ali konca sveta. Povedala je, da bo imela glavno sporočilo danes na vrhu voditeljev,” je dejal Bole.

Slovenski mladinski delegat jo bo spet videl kot član premierjeve delegacije, kar bo zanj velika izkušnja. “Na takšni ravni še nisem bil na ZN in si štejem v čast, da bom imel priložnost predstavljati mlade iz Slovenije, ki s tem daje neko gesto. Slovenija v zunanji politiki daje pomen vključevanju mladih na najvišjih ravneh, da lahko spremljamo oblikovanje politike, kar bom prenesel nazaj domov,” je dejal.

Podnebni vrh mladih je vzel kot neko priznanje ZN mladim, ki lahko podajo svoje mnenje ali predloge. “Podnebno gibanje mladih je pomembno in ga je potrebno naslavljati na svetovni ravni. Mladi želimo neke konkretne spremembe na področju okoljskih politik,” je dejal Bole.

Vrh mladih je potekal s panelnimi razpravami mladih delegatov in strokovnjakov. V naprej izbrani mladi delegati so prikazali konkretne ukrepe in rešitve iz svojih, ni pa bilo veliko priložnosti za proste razprave. Prišli so predstavniki podjetij, sistema ZN in držav članic, med njimi predsednik Avstrije in drugi.

Bistvenega pomena je, da so mladi dobili priložnost, da povedo, da je njihovo vključevanje v oblikovanje podnebnih politik pomembno. “V Sloveniji pogrešam podnebje kot del izobraževalnega sistema. Sam sem se po naključju seznanil s konceptom trajnostnega razvoja v srednji šoli na delavnici mladinskega ceha, kjer so nas evropski poslanci v sodelovanju s šolo učili o tem. Tudi na fakulteti ni posebnih predmetov o tem. Zato smo na vrhu poudarjali, da je potrebno boljše vključevanje okoljske problematike v šolske programe,” je še dejal Bole.

Ministrstvo za okolje in prostor je podaljšalo rok za oddajo pripomb in mnenj o osnutku Uredbe o vodovarstvenih območjih za občine Bloke, Cerknica, Ilirska Bistrica, Loška dolina, Pivka in Postojna. Oddati jih je mogoče do ponedeljka, 30. septembra. Nekaj posameznikov, društev in iniciativ je svoje pripombe že oddalo.  Med njimi je tudi Cerkničan Tine Schein, sicer zaposlen na Notranjskem regijskem parku, ki je do osnutka uredbe zelo kritičen.

Meni, da je narejena za cikel investiranja občin in ministrstva za  obrambo na območju navedenih občin za naslednjih 20 let. Osnutek, pravi, je napisan nepregledno in brez osnovnega poznavanja pretakanja podzemnih voda, saj sledenja niso narejena. Uredba pa prihaja prepozno. Ker država prenavlja spletne strani, osnutek uredbe težko najdemo. Če vas zanima, poiščite na že novi spletni strani ministrstva za okolje arhivsko povezavo in potem osnutek, ki je bil objavljen 21. junija, poiščite med novicami. Elektronski naslov za oddajo pripomb pa je gp.mop@gov.si. Poslušaj. 

Obrtniki in podjetniki, združeni v Obrtno-podjetniško zbornico Cerknica, so v soboto slavnostno obeležili 50-letnico delovanja svoje organizacije. Na slavnostni prireditvi v kulturnem domu je slavnostna govornica spregovorila poslanka v državnem zboru Iva Dimic, nagovorila pa sta jih tudi predsednik Obrtno-podjetniške zbornice Branko Meh in državni sekretar za malo gospodarstvo v kabinetu predsednika vlade Franci Vesel. Na slovesnosti so prizadevnim obrtnikom podelili vrsto priznanj krovne organizacije in cerkniške zbornice, zadnja pa je ob jubileju prejela zlati pečat OZS-ja.

Slavnostne prireditve so se poleg visokih gostov udeležili župana Cerknice in Loške doline Marko Rupar in Janez Komidar, člani cerkniške zbornice in predstavniki sosednjih.

Zbrane je najprej pozdravil predsednik OOZ Cerknica Anton Cvetko, za njim pa je obrtnike in podjetnike nagovorila poslanka Iva Dimic. Opozorila je, da se slovensko obrtništvo in podjetništvo nahajata v težkih časih, kljub temu, da so se leta 2004 odprle meje in se je trg razširil.

O ovirah, s katerimi se srečujejo obrtniki in podjetniki, je spregovoril tudi Branko Meh.Od letos imajo obrtniki na podjetniki svojega predstavnika tudi v vladi. Državni sekretar za malo gospodarstvo Franci Vesel je v Cerknici obrtnike pozval, naj stopijo skupaj in se s svojimi težavami obrnejo tudi nanj, ter obljubil, da bo naredil, kar je v njegovi moči, da jim bo pomagal.

Na slovesnosti pa so podelili tudi številna priznanja obrtnikom in podjetnikom, ki že desetletja vztrajajo na svojem. Še posebej velik aplavz so obiskovalci namenili še živečima ustanoviteljema cerkniške zbornice pred 50 leti, Jožetu Žnidaršiču starejšemu in Vinku Brezcu, prvi je posebno priznanje cerkniške zbornice prejel osebno, drugi pa se je zaradi osebnih razlogov opravičil in mi ga bodo izročili na pozneje.

Še en velik aplavz je doživel tudi Vladimir Urbanc, cerkniški urar, ki je najstarejši delujoči obrtnik, prihodnje leto bo minilo 50 let, odkar se je v Cerknici lotil svojega posla.

isok jubilej so cerkniški obrtniki in podjetniki zaključili v prijetnem druženju s svojimi kolegi iz drugih delov Slovenije, ki so jim prišli voščit ob praznovanju. Več v prispevku. Poslušaj. 

Foto: Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije 

Na 12. državnem tekmovanju gozdnih delavcev, ki je v soboto potekalo v Postojni, se je najbolje odrezal Janez Meden, ki se je uvrstil pred Blažem Jurjavčičem in Matijo Oblakom. Med ekipami je bila najboljša ekipa Husqvarna, drugo mesto je zasedla ekipa Stihl team Slovenija, tretje pa Gozd Ljubljana. V ženski konkurenci je zmagala Ines Frančeškin, aktualna evropska podprvakinja, medtem ko je v kategoriji do 24 let največ točk zbral Domen Lahajnar.

12. državno tekmovanje gozdnih delavcev v Postojni je potekalo pod častnim pokroviteljstvom ministrice za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano dr. Aleksandre Pivec, ki je izpostavila pomen varnega dela v gozdu: »Sečnja in spravilo lesa sta v samem vrhu najnevarnejših del, ki pri nas žal vsako leto zahtevata preveč poškodovanih in mrtvih lastnikov gozdov ter gozdnih delavcev. Skupaj si moramo zato prizadevati za izboljšanje pogojev dela v gozdni proizvodnji ter s tem tudi večji učinkovitosti gospodarjenja s slovenskimi gozdovi.

Tekmo je zaznamovala rekordna udeležba tekmovalcev, saj se je tekmovanja najboljših gozdarjev udeležilo kar 70 tekmovalcev. Dvanajst tekmovalnih ekip in sedem posameznic ter posameznikov se je borilo za državni pokal, medalje in za mesto v skupini, ki bo Slovenijo naslednje leto zastopala na 34. svetovnem prvenstvu. Ekipe iz tujine so kot vabljene ekipe nastopile zunaj konkurence. Letošnje tekmovanje je bilo posebno tudi v tem, da je odprlo vrata ženskam in posameznikom, saj se je prenovil pravilnik. Do zdaj so gozdni delavci namreč tekmovali le ekipno, dekleta pa le na lokalnih tekmah.

 Na tekmovanju se je najbolje odrezal učitelj s SGLŠ  Janez Meden (ekipa Husqvarna), ki se je uvrstil pred Blažem Jurjavčičem in Matijo Oblakom (oba Stihl team Slovenija). Med ekipami je bila najboljša ekipa Husqvarna, drugo mesto je zasedla ekipa Stihl team Slovenija, tretje pa Gozd Ljubljana. V ženski konkurenci je zmagala Ines Frančeškin, aktualna evropska prvakinja, drugo in tretje mesto sta si razdelili dijakinji SGLŠ  Patricija Oražem (2. mesto) in Petra Košir (3. mesto). V kategoriji do 24 let je največ točk zbral Domen Lahajnar, drugo in tretje mesto sta si razdelila dijaka postojnske srednje šole Patrik Kraševec (2. mesto) in Žiga Kolar (2. mesto).

Ravnateljica SGLŠ Postojna Cvetka Kernel je za medije povedala, da je SGLŠ Postojna počaščena, ker ji je SiGD zaupal soorganizatorstvo tekme in ponosna, da je bila večina tekmovalcev v Postojni na šolanju in so svoje tekmovalne izkušnje začeli pridobivati prav v času šolanja. SGLŠ z rezultati tako dijakov kot učiteljev na evropskih in svetovnih tekmovanjih dokazuje, da sodi v sam vrh gozdarskih šol v Evropi, je še dodala.

Letošnje tekmovanje gozdnih delavcev je zaznamovala rekordna udeležba tekmovalcev. Tekmovanja najboljših gozdarjev se je udeležilo kar 70 tekmovalcev. Tekmovalnih ekip je bilo devet, in sicer so se pomerile ekipe Gozd Ljubljana, GG Bled, Gozdarstvo Mele, Husqvarna, Stihl Team Slovenija, GG Novo mesto, Lesoteka Gozdarstvo in SiDG. Tekmovale so tudi dijaški ekipi Srednje gozdarske in lesarske šole Postojna in Srednje lesarske in gozdarske šole Maribor, ekipa študentov Biotehniške in štiri vabljene ekipe iz Avstrije, Hrvaške in Srbije. V različnih kategorijah se je pomerilo še sedem posameznic in posameznikov.  Ekipe iz tujine so kot vabljene ekipe nastopile zunaj konkurence.

Vir: SGLŠ, SiDG 

Četrtek in petek sta bila za šolarje iz Loške doline nekaj posebnega. Občina je učencem iz podružnične šole v Iga vasi in matične v Starem trgu podarila ptičje krmilnice.  Krmilnice prihajajo iz Zavoda Andrej Pegan,  ki nudi pomoč invalidom, osebam s poškodbami glave in socialno ogroženim osebam. Poslanstvo zavoda je medsebojna pomoč in druženje ter skupno ustvarjanje svojih lastnih izdelkov. Zato je vsaka ptičja hiška po svoje drugačna in nekaj čisto posebnega. Otroke bo spominjala na zgodbo Andreja Pegana, zbujala previdnost v prometu in pomagala razvijati odgovornost za šibkejše. Prilsuhni. 

Foto: Zavod Andrej Pegan