Od četrtka do sobote v Novem mestu poteka  Slovenski slavistični kongres, ki ga organizira Zveza društev Slavistično društvo Slovenije. Udeležence bo strokovna ekskurzija odpeljala na Reko in v Gorski kotar.

Naslovna tema letošnjega kongresa bo Slovenski jezik in njegovi sosedje. Danes je tako med drugim že tekla beseda o slovenskem jeziku ob Čabranki, zgornji Kolpi in v Gorskem kotarju, pa tudi o čakavskih govorih v slovenskem delu Čičarije. Na celodnevni sobotni ekskurziji na Reko v Gorski kotar se bodo udeleženci srečali s člani Slovenskega prosvetnega društva Bazovica, v Pleščah bodo obiskali etnološko zbirko v Palčavi šiši  in se preko Prezida vrnili v Novo mesto.

Plešce, v ospredju Palčava šiša 

Foto: wikipedia 

V okviru projekta Zlati kamen so predstavili razvojno uspešne kraje. Najvišjo vrednost sestavljenega indeksa ISSO ima ponovno Ljubljana, ki je že nekaj let na prvem mestu. Med prvimi petimi občinami po vrednosti kazalnikov so še Komenda, Cerklje na Gorenjskem, Radovljica in Trebnje.

Na visoko uvrstitev Komende in Cerkelj najmočneje vplivata bližina prestolnice, močna poslovna cona v Komendi ter dejstvo, da je ljubljansko letališče v Cerkljah. Ti elementi močno potiskajo vrednosti kazalnikov navzgor. Pri Radovljici in Trebnjem pa lahko govorimo o uravnoteženem razvoju, ki je močan na vseh področjih. Objavili so tudi lestvico prvih stotih občin z najboljšim razvojnim položajem.

Med našimi občinami se je na 18. mestu najbolje odrezala Cerknica, le malo za njo, na 21. mestu, je Logatec, mesto za njim najdemo Postojno. Občina Pivka je na 27. mestu, Bloke so na 72. in Ilirska Bistrica na 100. mestu. Loške doline med prvimi stotimi ni.

Poleg prvih petih občin izstopajo tiste, ki so blizu Ljubljane.  Bližina Ljubljane ostaja velika prednost. Najbolje so jo, poleg Komende,  izkoristili v Domžalah, Mengšu, Brezovici in Ivančni Gorici. Med mestnimi občinami (poleg Ljubljane) je razvojno najmočnejše Novo mesto – kot je pokazala letošnja nagrada Zlati kamen, ki jo je prejela dolenjska metropola, dober razvojni položaj ni povezan samo z močnim izvoznim gospodarstvom.

 Indeks razvitosti združuje “statične” kazalnike, torej kazalnike, ki merijo doseženo raven razvoja na nekem področju. Takšnih kazalnikov je v analizi ISSO 32 – torej dobra polovica od skupaj 61 kazalnikov. Preostali kazalniki analize prikazujejo dinamiko razvoja in merljive razvojne aktivnosti.

Analiza tako prikazuje celovito razvojno stanje in združuje doseženi razvoj z dinamiko in aktivnostmi, so sporočili iz projekta.

Foto: Ljubo Vukelič/Občina Cerknica 

V Orehku so nedavno gostili rodoslovca Leona Drameta, ki je zbranim v dvorani kulturnega doma   razkrival zanimivosti o družinskih povezvah danes živečih vaščanov z njihovimi najbolj slavnimi rojaki. Dogodek z naslovom Znani Orehovci in njihova žlahta so pripravili v ŠKD Orehek, ki drugo leto pripravlja cikel Spoznajmo domače ljudi in okolje. Leon Drame je sodni izvedenec za rodoslovje in član Slovenskeega rodoslovnega društva. K raziskovanju vezi med predniki ga je pred več kot 30 leti  pritegnila začetniška sreča.

K raziskovanju vezi med predniki ga je pred več kot 30 leti  pritegnila začetniška sreča. Od začetnih 500 raziskanih oseb je Drame do danes povezal več deset tisoč ljudi, med njimi so tudi družine, ki izstopajo po številu raziskanih in povezanih prednikov. V sklopu cikla Spoznajmo domače kraje in ljudi so se v Športno-kulturnem društvu Orehek tako odločili predstaviti znane Orehovce in njihove danes živeče sorodnike. Drame je našel najbližjega živečega sorodnika narodnega buditelja Franca Blažiča, pa akademskega slikarja in publicista Stanislava Želeta, ki je ustvarjal v Ameriki. Zbrane  v dvorani so podatki prijetno presenetili. Poleg najbolj znanih osebnosti iz orehovške preteklosti, kamor sodita tudi zadnji grajski družini Rossetti in Dolenc,  je Drame ob pomoči domačinov in dostopnih virov naredi tudi sezname duhovnikov, učiteljev in drugih delavcev, ki  so prišli od drugod.  Prav tako so zbrani domači obrtniki, med njimi šuštarji, kolarji, zidarji, nenazadnje mešetarji, katerih imena bi lahko s časom potonila v pozabo. Kot pove naš sogovornik, je odkrivanje prednikov nekaj, kar ljudi precej zanima.   

Foto: KŠTD Orehek  

Pred bližajočim se občinskim praznikom so na četrtkovi seji občinskega sveta v Loški dolini potrdili prejemnike občinskih priznanj: častnega občana ter prejemnici srebrnega in bronastega grba.Naziv častni občan bodo posthumno podelili partizanskemu komisarju in pisatelju Matevžu Hacetu iz Podcerkve, srebrni grb bo prejela zbirateljica ljudskih pesmi iz Loške doline Fani Truden, bronastega pa direktorica Zavoda Rihtarjeva domačija Alenka Veber.

 Posthumni častni občan Matevž Hace je v partizanskih glasilih pisal že med vojno.  Po osvoboditvi je objavljal dela v knjižni obliki. Pisal je povesti, črtice, spomine in dokumentarne pripovedi, v katerih opisuje življenje preprostega notranjskega človeka v času pred, med in po NOB.

Hace je bil po vojni med drugim inšpektor pri Komunistični partiji Slovenije, predsednik sindikata, pomočnik ministra za gozdove, poslanec zvezne skupščine za Logaški okraj, pomočnik direktorja Kmečke založbe in  prvi predsednik Gasilske zveze Slovenije. Gasilci se danes na državnem gasilskem tekmovanju potegujejo za Memorial Matevža Haceta. Kot pravijo predlagatelji, skupina volivcev, je Matevž Hace legendarna oseba naše dobe, ki je delovanje posvetila razvoju domačih krajev na več ravneh.

Druga nagrajenka Fani Truden bo srebrni grb Občine Loška dolina prejela za več kot 50-letno zbiranje in zapisovanje pesmi  iz domače doline. Ustvarila je neprecenljivo zbirko pesemske dediščine, dragoceno za ves slovenski prostor. Javnost je pesmi že slišala na celovečernem koncertu, letos pa jih bodo posneli tudi za radijski arhiv.

Bronasti grb Občine Loška dolina pa bo v Babno Polje , na Rihtarjevo domačijo, odnesla Alenka Veber, ki že vrsto let uspešno promovira Babno Polje in Loško dolino ter ohranja naravno in kulturno dediščino doline in planote.  Zavod Rihtarjeva domačija je ustanovila leta 2011 in ga hitro napolnila z bogatimi vsebinami, tudi delavnicami, študijskimi krožki, prireditvami, turističnimi vodenji in lastnimi knjigami.

Občina Loška dolina sicer praznuje 19. oktobra, v spomin na napad na Lož.

Foto: arhiv Knjižnice Jožeta Udoviča

V Hiši kulture Pivka bodo danes odprli razstavo Mie Paller z Bača, slikarke najmlajše generacije. Umetnica v svojem delu že vseskozi raziskuje sodobno vizualno okolje, ki ga sestavlja kompleksen preplet znakov, slik, besedil in simbolov. Slike in kolaže ustvarja s kombiniranjem raznorodnih elementov iz vizualnega gradiva, pri čemer na eni strani reciklira stranske produkte lastnega ustvarjalnega procesa (zavržene skice, risbe, fragmente besedil), na drugi pa vanje vključuje izrezke iz revij in reprodukcije del drugih umetnikov. V zadnjem času se poleg slikanja ukvarja z analogno fotografijo, v tem okviru pa jo še posebej zanima vmesno polje med risbo in fotografijo (tehnično podobo) ter razkorak med objektivnostjo in subjektivnostjo podobe.

Na tokratni razstavi z naslovom Sledi mesta umetnica predstavlja presek svojega ustvarjanja v zadnjem letu. V prvem prostoru so dela na papirju, v katerih kolažira risbo s fotografijami in drugimi izrezki iz revij, to pa predstavlja prvi korak v raziskovanju odnosa med risbo in fotografijo. Osrednji prostor je namenjen predstavitvi projekta Risbaparat, v katerem umetnica združuje fotografski in risarski pristop. Projekt vključuje na eni strani lastnoročno izdelano fotografsko kamero, ki ustvarja podobe, kjer se odtis svetlobnega vzorca prekriva z ročno narejeno risbo, na drugi strani pa serijo podob, ki so nastale na ta način.

V zadnjem prostoru predstavlja fotografsko serijo z naslovom Sled, v kateri se osredotoča na praske, odtise, zarise, skratka najrazličnejše sledi, najdene na javnih površinah v mestu. Fotografije so nesorazmerno povečane in predstavljene v obliki tapete, ki se razteza vzdolž celotne stene galerijskega prostora. Sledi uporabe javnega prostora, ki so sicer zanemarljivo majhne in nepomembne, tako postanejo pomembni pričevalci dogajanja v določenem prostoru in času.

Kar povezuje dela, predstavljena na razstavi, so torej sledi, ki so nastale na različne načine in tako ali drugače vsebujejo podpis mesta. Postavitev gledalcem omogoča, da skozi ogled razstave zasledujejo vizualno podobo sodobnih mest in na koncu, ob zadnjem delu, v njej pustijo tudi svojo sled.