V petek je v večnamenski dvorani Bloški smučar v Novi vasi na Blokah potekala osrednja občinska proslava, s katero so obeležili praznik občine Bloke. V počastitev tega praznika so se septembra odvijali številni športni dogodki, med njimi tudi znameniti Mihaelov sejem.

V času samostojnega delovanja so Bločani napisali že veliko dobrih in uspešnih zgodb. Občina skrbi za racionalno upravljanje okoljske, prometne in druge infrastrukture. Že šesti mandat jo vodi župan Jože Doles in Bloke spadajo med redke slovenske občine, ki imajo že vse od ustanovitve dalje istega župana. Na proslavi so obiskovalci uživali ob pestrem kulturnem programu in glasbenih nastopih različnih izvajalcev, župan pa je podelil tudi dve občinski priznanji. Prejeli sta ju Gostilna Miklavčič z Velikih Blok in Vaški odbor Veliki Vrh. Župana in nagrajenca smo povabili pred mikrofon. Poslušaj. 

Foto: Stane Jakopin/Občina Bloke 

Načrtovanje avtocestne povezave od Ilirske Bistrice do priključka na primorsko avtocesto se vleče že skoraj 15 let, tudi zaradi nasprotovanj lokalnih skupnosti določenim trasam. Na Pivškem se doslej niso strinjali z nobeno od predlaganih različic, saj še vedno zagovarjajo povezavo v smeri Razdrtega ali Divače.

Župan Robert Smrdelj zato najnovejšo različico s priključkom v bližini počivališča Studenec, ki so jo županom predstavili na ministrstvu za infrastrukturo, sprejema kot kompromis. Župan poudarja, da gre za enkrat samo za osnutek in v nadaljevanju umeščanja avtoceste v DPN napoveduje širšo razpravo. Sicer pa meni, da avtocesta Pivčanom velikih prednosti ne bo prinesla. Do Postojne oziroma avtoceste imajo namreč samo nekaj minut. V vsakem primeru pa avtoceste še vsaj 20 let ne bo, zato  na Pivškem  medtem nadaljujejo z načrtovanjem obvoznice in podvoza v Hrastjah, s katerima bodo rešili problem vedno gostejšega prometa skozi Pivko in vasi v občini. Poslušaj. 

V soboto se je v Postojni končalo 58. Linhartovo srečanje, ki je postreglo z najboljšimi ljubiteljskimi predstavami gledališke sezone 2018/2019. Matička za najboljšo predstavo v celoti je strokovna žirija podelila predstavi Dvanajst jeznih mož v izvedbi Šentjakobskega gledališča Ljubljana.

Žirija, ki so jo sestavljali Ana Perne, Jure Novak in Janez Škof, je kot najboljšo prepoznala Dvanajst jeznih mož Reginalda Rosea v izvedbi Šentjakobskega gledališča Ljubljana. Žirija je prepričana, da gre za predstavo, ki odločno zabrisuje meje med ljubiteljskim in profesionalnim in si poleg matička zasluži tudi vso pozornost javnosti, so zapisali organizatorji.

Iz iste predstave je tudi matiček za moško vlogo, ki si ga je priigral Bojan Vister za vlogo porotnika. Žirija je podelila še matička za odrsko norost ali blaznost igre, ki ga je prisodila predstavi Blaznost igre, ki jo je na oder postavila skupina Hlodi, KUD Franc Kotar Trzin, ter matička za preboj pete stene, ki ga je prejel Anže Zupanc za vlogo v prav tej predstavi.

Podelili so še dve posebni priznanji. Za moško vlogo ga je prejel Klemen Langus za upodobitev Vladimirja v predstavi Čakajoč Godota v izvedbi Gledališča 2B, Društvo Gledališče Bohinjska Bistrica. Posebno priznanje za žensko vlogo pa je šlo v roke Anke Eržen za vlogo Marthe Brewster v predstavi Arzenik in stare čipke, ki jo je uprizorila skupina Teater JJ, Kulturno društvo Janez Jalen Notranje Gorice.

58. Linhartovo srečanje je organiziral Javni sklad RS za kulturne dejavnosti v sodelovanju z Občino Postojna in kot so sporočili, je ta dogodek znova pokazal vrhunskost našega ljubiteljskega gledališča. Sedem predstav, kolikor se jih je izmed 111 prijavljenih uvrstilo na zaključno srečanje, je strokovni žiriji povzročilo obilico sladkih skrbi in dvomov, koga nagraditi s festivalskimi nagradami matiček, so poudarili.

Navdušenja ni skrivala niti zvesta publika Linhartovega srečanja, ki je na vseh predstavah dodobra napolnila dvorano Kulturnega doma Postojna, pri čemer ni skoparila z bučnimi aplavzi, s katerimi je nagrajevala in spodbujala igralce na odru.

Tudi državna selektorica Ana Ruter, ki je izmed dvajsetih predstav, ki so prišle skozi sito regijskih srečanj, izbrala sedem tekmovalnih, je poudarila, da gledališke skupine kažejo do svojega dela resen, premišljen in ambiciozen pristop in ne podcenjujejo gledališkega občinstva. Predstave po njenih besedah odlikuje veliko število sijajnih igralskih kreacij ter izčiščena in estetska vizualna podoba predstav, prav vse pa delujejo izjemno celovito.

Letošnji izbor odlikuje tudi pester nabor tekstov in njihova žanrska raznolikost, saj so bile na sporedu tako drame kot komedije, poleg klasičnih tekstov pa tudi dela sodobnih slovenskih avtorjev.

Foto: JSKD 

Dva slovenska gozdna rezervata sta od poletja 2017 del Unescove svetovne dediščine. Pragozd Krokar na Kočevskem predstavlja ledenodobno zatočišče bukve, iz katerega se je bukev naselila po vsej Evropi. Ob tem so se v tem gozdu ohranile razne zeliščne vrste, ki se z bukvijo niso selile po Evropi, ampak so ostale le v naših gozdovih. Snežnik-Ždrocle pa predstavlja zgornjo gozdno mejo bukve.

Da območji sodita med najbolj pomembne starodavne in prvinske bukove gozdove na svetu, se lahko zahvalimo predvsem tistim gozdarjem, ki so vrednost območja prepoznali že konec 80. let prejšnjega stoletja. Med njimi je Postojnčan mag. Živan Veselič. Več kot dvajset let je vodil strokovno službo na Zavodu za gozdove  Slovenije. Leta 1988, ko se je začela pisati zgodba o gozdnem rezervatu, pa je še služboval v Postojni. Takrat se mu je zdela nesprejemljiva ideja o izgradnji smučišča od Grde drage pa do vrha Snežnika. Napisal je članek Pustimo Notranjski Snežnik naravi in ga objavil v časniku Delo.  Po hudi polemiki se je tehtnica nagnila na stran varstva narave.  “Ta nevihta se lahko ponovi,”  je mag. Veselič takrat dejal svojim kolegom. Da bi zaustavili podobne ideje, so sklenili, da na Snežniku oblikujejo gozdni rezervat. Če območja takrat ne bi zavarovali, ga danes ne bilo na seznamu Unescove svetovne dediščine. Prisluhni zanimivemu pogovoru in spoznaj zgodovino zavarovanega območja, naših gozdov in našega odnosa do njih. 

Janeza Škodiča tudi radijci dobro poznami, saj je bil kar nekaj let naš zunanji sodelavec – zgovorni in dobrovoljni tonski tehnik.Presenetilo nas je, ko nam je povedal, da je imel težva z alkoholom in da je zaključil zdravljenje. “Alkoholizem vključuje tudi umetnost skrivanja, prikrivanja in manipulacije z ljudmi,” razlaga.

Mineva 14. leto, odkar abstinira. Težav stopiti pred mikrofon in se pogovarjati o svoji odvisnosti ter abstinenci, nima. Tudi to je del rehabilitacije, meni Janez, ki je danes predsednik Društva zdravljenih alkoholikov Postojna in laični terapevt. “Prav z izobraževanji, tudi širše javnosti, je stigmatiziranje zdravljencev vse manjše,” ugotavlja. Prisluhni pogovoru.