Kaj imata skupnega Jonas Žnidaršič in Žan Papič? Kaj pa 4. stoletje in San Marino? Na vse to smo včeraj nazdravljali s pomarančnim sokom in odgovarjali na vprašanja v kvizu “Izberi ali poberi”!
https://www.facebook.com/150179498350338/videos/1934655026667165/
Snežniški grajski kompleks nima dobrega gospodarja. Grad, katerega upravlja Narodni muzej Slovenije, je odprt, del pristav je obnovljen, te pa kulturno ministrstvo neuspešno oddaja v najem. Na ministrstvu tako razmišljajo, da bi spremenili zakonodajo in v najem zasebniku oddali kompleks v celoti.
Območje gradu in grad sta kulturni spomenik državnega pomena. Kako je z oddajo tako pomembne dediščine v najem, nam je razložila arheologinja in muzeologinja ddr. Verena Vidrih Perko, ki je tudi pobudnica in soustanoviteljica doktorskega študija heritologije na Univerzi v Ljubljani. “Ne gre izključno za muzejski objekt, ampak za širši dediščinski objekt,” razlaga. Opozarja, da je pri tej potezi potrebna skrajna previdnost – tako zaradi same dediščine, s katero se mora še naprej ukvarjati stroka, kot zaradi njene dostopnosti širši javnosti. “Kdor bo imel kompleks v rokah, bo moral zagotoviti dostopnost do objekta v približno takem obsegu, kot je sedaj. Objekt ne sme postati predmet elitizma.” Mednarodne pogodbe, slovenska zakonodaja in ustava nalaga vsem, ki skrbijo za dediščino, dostopnost in možnost, da sodelujejo pri upravljanju nekega takega dediščinskega objekta. “Pravno in strokovno se je treba pripraviti, da bi preprečili morebitne negativne posledice,” je prepričana strokovnjakinja, ki ni a priori proti takšni potezi.
Foto: Gorenjski muzej Kranj
Domačinom dobro znani Postojnčan, ki zbira in odlaga različno ropotijo, predvsem odslužene avtomobile v okolici hiše ob Ljubljanski cesti, v Stari vasi in v Kočah, že desetletja povzroča sive lase sosedom, občinskemu vodstvu in inšpekcijam.
Po mnenju mnogih pa z odpadom v samem centru dela tudi sramoto turističnemu mestu. Županu Igorju Marentiču, ki se s problemom ukvarja že od leta 2014, je po prejemu protestnega pisma stanovalcev Majlonta dokončno prekipelo. »Zakon mora veljati za vse enako,« pravi in upa, da bodo na Inšpektoratu za okolje, Medobčinskem inšpektoratu, policiji in FURS-u končno učinkovito ukrepali. Omenjene službe pa so, sodeč po odgovorih, ki smo jih dobili, povsem nemočne. Prisluhni.
Entomologija je veda o žuželkah, njena disciplina lepidopterologija pa se ukvarja z metulji. Eden najvidnejših ne le slovenskih, ampak tudi evropskih strokovnjakov s tega področja je bil dr. Jan Carnelutti, ki se je rodil na današnji dan pred 100 leti.
Najstarejši Cerkničani se Jana Carneluttija še spominjajo, prav tako še njegovega očeta, ki je imel v Cerknici lekarno, to je nekaj časa po drugi svetovni vojni vodil celo njegov sin Jan. Lekarno so imeli v danes žal porušeni hiši sredi mesta, katere se je v zadnjih letih oprijelo ime Area.
Njegovo delo zelo dobro pozna biolog iz Notranjskega muzeja Postojna Slavko Polak. Velikega biologa je poznal tudi osebno in je avtor gesla o tem znamenitem Cerkničanu v Slovenskem biografskem leksikonu. Poslušaj.
Oznako Medvedu prijazno so razvili na Biotehniški fakulteti v sklopu projekta Life Dinalp Bear – Interreg Slovenija – Hrvaška, namenjena pa je rejcem pašnih živali, čebelarjem, sadjarjem in drugim kmetovalcem, kot tudi ponudnikom turističnih namestitev, podjetjem in obrtnikom, ki prispevajo k sobivanju človeka z medvedom bodisi skozi uporabo medvedu prijaznih praks bodisi skozi aktivno promocijo ohranjanja medveda v lokalnem okolju.
Skupaj so podelili že več kot 70 certifikatov. Največ ponudnikov je na Kočevskem, pet certifikatov pa so podelili tudi na Pivškem, med drugim Ekološki kmetiji Česnik, kjer že dolgo časa ustrezajo kriterijem »medvedu prijaznih« praks in prispevajo k boljšemu sobivanju z medvedom. Pogovarjali smo se z Gregorjem Česnikom. Poslušaj.
Foto: Ekološka kmetija Česnik