Novice

  • “SVOJE ZNANJE RADA DELIM Z DRUGIMI”

    V zadnji mladinski oddaji “Mladi mladim” nas je obiskala pianistka z Rakeka Iomi Babuder Briški. Udeležuje se različnih nastopov, nedavno je začela poučevati tudi v glasbeni šoli, ki deluje pod okriljem Voice upa.

    Pred kratkim je diplomirala na Akademiji za glasbo v Ljubljani, rada pa ima tudi plezanje.

    Poslušaj, kaj nam je še zaupala :)

     

    Avtor:Zasebno: Sandi Morel
  • DNEVI DEDIŠČINE Z RIHTARJEVO DOMAČIJO

    Dnevi evropske kulturne dediščine letos potekajo pod sloganom Dediščina, umetnost in razvedrilo. Namen letošnje teme je prikazati mnogo vidikov tako snovne kot tudi nesnovne kulturne dediščine, posvečene umetnosti in prostemu času, s pomočjo katerih lahko uživamo v kulturi in pobegnemo iz vsakdana, pa naj gre za to, da se pokažemo v luči ustvarjalca, poznavalca, varuha, igralca ali obiskovalca. Dneve evropske kulturne dediščine pri nas koordinira  Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije. Letošnji, ki potekajo od 28. septembra do 12. oktobra, ponujajo  več kot 400 prireditev v 150 krajih po Sloveniji in v zamejstvu. Znova se jim pridružuje tudi Zavod Rihtarjeva domačija iz Babnega Polja. Alenka Veber je avtobus ljubiteljev lepega odpeljala na Notranjsko. Tam so si v petih cerkvicah ogledali znamenite lesene kasetirane strope.

    Najprej so se ustavili na Dolenjem Jezeru in si ogledali cerkev svetega Petra.  Najznamenitejša je kaseta s podobo svete Notburge v baročni notranjski noši. Znan je tudi lestenec, ki je bil po ustnem izročilu narejen v eni od javorniških steklarn. Naslednja postaja je bila cerkev svetega Vida v Martinjaku. Njen strop ima letnico 1621, na najznamenitejši kaseti pa je upodobljena ptica “Spoznaj samega sebe”.  Popotniki so se ustavili na Bloški Polici pri cerkvici svetega Vincencija in se povzpeli na Gornje Poljane, najvišjo točko Notranjske s sakralno dediščino in se nato spustili in spoznali še cerkev svete Jedrt v Nadlesku. Velika nadleška dragocenost je, poleg stropa, tudi lesena glava sv. Janeza Krstnika. s konca 13. stoletja. V Evropi so nekoč takšne glave izpostavljali v cerkvah na dan mučeništva Janeza Krstnika in lesena Janezova glava iz Nadleska je ena najstarejših v Evropi. V Loški dolini imajo kopijo, izvirnik pa hrani Narodna galerija. Poslušaj. 

     

    Ptica “Spoznaj samega sebe” s slovenskim napisom iz leta 1621 v Martinjaku. 

     

     

    Avtor:Maruša Mele Pavlin
  • POHOD KOT VABILO K VRAČANJU V DOLINO

    Javni zavod Snežnik v nedeljo vabi na Pohod po Loški dolini. Letošnji bo že deveti. Kot pravi direktor zavoda Zdenko Truden, je zanimanje zanj veliko po vsej Sloveniji.

    Pripravili bodo dve različici pohoda, dolgi 22 in 11 kilometrov.  Krožna pot je speljana po Poti dediščine Loške doline, a bo pokazala le del naravnih in kulturnih lepot občine. Na javnem zavodu želijo, da se pohodniki, ko občutijo delček čarov Loške doline, vrnejo raziskat še ostale. Če kdo ne pozna doline, se lahko pridruži vodeni skupini in ob druženju z domačini prisluhne lokalnim zgodbam. Na cilju poti pa se bodo vsi pohodniki okrepčali s kavro. Če bodo želeli, jim bodo vanjo vsuli tudi ocvirke. Poslušaj. 

     

     

    Avtor:Maruša Mele Pavlin
  • SLAVISTIČNI KONGRES TUDI NA REKI IN V PLEŠCAH

    Od četrtka do sobote v Novem mestu poteka  Slovenski slavistični kongres, ki ga organizira Zveza društev Slavistično društvo Slovenije. Udeležence bo strokovna ekskurzija odpeljala na Reko in v Gorski kotar.

    Naslovna tema letošnjega kongresa bo Slovenski jezik in njegovi sosedje. Danes je tako med drugim že tekla beseda o slovenskem jeziku ob Čabranki, zgornji Kolpi in v Gorskem kotarju, pa tudi o čakavskih govorih v slovenskem delu Čičarije. Na celodnevni sobotni ekskurziji na Reko v Gorski kotar se bodo udeleženci srečali s člani Slovenskega prosvetnega društva Bazovica, v Pleščah bodo obiskali etnološko zbirko v Palčavi šiši  in se preko Prezida vrnili v Novo mesto.

    Plešce, v ospredju Palčava šiša 

    Foto: wikipedia 

  • V REGIJI JE RAZVOJNO NAJBOLJ USPEŠNA CERKNICA

    V okviru projekta Zlati kamen so predstavili razvojno uspešne kraje. Najvišjo vrednost sestavljenega indeksa ISSO ima ponovno Ljubljana, ki je že nekaj let na prvem mestu. Med prvimi petimi občinami po vrednosti kazalnikov so še Komenda, Cerklje na Gorenjskem, Radovljica in Trebnje.

    Na visoko uvrstitev Komende in Cerkelj najmočneje vplivata bližina prestolnice, močna poslovna cona v Komendi ter dejstvo, da je ljubljansko letališče v Cerkljah. Ti elementi močno potiskajo vrednosti kazalnikov navzgor. Pri Radovljici in Trebnjem pa lahko govorimo o uravnoteženem razvoju, ki je močan na vseh področjih. Objavili so tudi lestvico prvih stotih občin z najboljšim razvojnim položajem.

    Med našimi občinami se je na 18. mestu najbolje odrezala Cerknica, le malo za njo, na 21. mestu, je Logatec, mesto za njim najdemo Postojno. Občina Pivka je na 27. mestu, Bloke so na 72. in Ilirska Bistrica na 100. mestu. Loške doline med prvimi stotimi ni.

    Poleg prvih petih občin izstopajo tiste, ki so blizu Ljubljane.  Bližina Ljubljane ostaja velika prednost. Najbolje so jo, poleg Komende,  izkoristili v Domžalah, Mengšu, Brezovici in Ivančni Gorici. Med mestnimi občinami (poleg Ljubljane) je razvojno najmočnejše Novo mesto – kot je pokazala letošnja nagrada Zlati kamen, ki jo je prejela dolenjska metropola, dober razvojni položaj ni povezan samo z močnim izvoznim gospodarstvom.

     Indeks razvitosti združuje “statične” kazalnike, torej kazalnike, ki merijo doseženo raven razvoja na nekem področju. Takšnih kazalnikov je v analizi ISSO 32 – torej dobra polovica od skupaj 61 kazalnikov. Preostali kazalniki analize prikazujejo dinamiko razvoja in merljive razvojne aktivnosti.

    Analiza tako prikazuje celovito razvojno stanje in združuje doseženi razvoj z dinamiko in aktivnostmi, so sporočili iz projekta.

    Foto: Ljubo Vukelič/Občina Cerknica 

    Avtor:Maruša Mele Pavlin