V predpustnem času se v Pavlovčevi galeriji v Ilirski Bistrici drugo leto zapored odpira razstava fotografij s pustno tematiko. Natečaj je tudi letos organiziral Fotoklub Sušec v sodelovanju s Fotografsko zvezo Slovenije.

Natečaj je obsegal dve temi. Prva je zaobjela pustne običaje in druga etno maske. Odprtje razstave bo torej v Pavlovčevi galeriji v petek, 7. februarja ob 18. uri. Pripravili bodo kratek kulturni program, obiskovalci pa si bodo lahko v videoprojekciji ogledali vse izbrane fotografije. Razstava Ah, ta nori pust bo odprta vse do 11. marca 2020.

Prvonagrajeni fotografiji: Bogdan Čok – Dekle s klobukom in Igor Fabjan – Princ teme

Praznovanje slovenskega kulturnega praznika se v Ilirski Bistrici začne na predvečer, v petek, 7. 2., ko bo ob 19. uri potekala osrednja občinska kulturna prireditev. Kot je pojasnila Maja Uljan iz TIC-a, so na prireditvi stalnica glasbeniki Glasbene šole Ilirska Bistrica in dijaki Gimnazije Ilirska Bistrica.

Na pobudo Tekaškega društva Bistrc bodo na kulturni praznik letos tretjič povezali kulturo in gibanje. Pripravili bodo Kettejev tek, pohod in tudi kolesarjenje.

Tek in vodena kolesarka tura se bosta začela ob 11. uri zjutraj pri OŠ Dragotina Ketteja. Kdor ne teče in ne kolesari, se bo na Prem lahko odpravili tudi peš. Kulinarične dobrote Brkinov bodo pohodniki, tekači in kolesarji poskušali na več postajah. Kettejeva pot pa je primerna prav za vse, udeležba na dogodkih pa je brezplačna.

8. februarja praznujemo slovenski kulturni praznik. Februar je zato s kulturnimi dogodki zelo bogat, zato mu pravimo tudi mesec kulture. Nič drugače ni v Kulturnem domu Cerknica, kjer bodo v petek ob 19. uri gostili, pa tudi pripravili, osrednjo občinsko prireditev ob kulturnem prazniku.

Posvetili jo bodo 40. obletnici smrti slikarja Lojzeta Perka in 100. obletnici rojstva pisateljice Magde Stražišar. Za glasbo bo poskrbela skupina Bajate.

Na sam kulturni praznik, torej 8. februarja, pa bodo predvajali dva filma. Valentinovo bo zaznamovano z glasbo, sledilo bo nekaj smeha, čisto na koncu, na tisti dodatni februarski dan, 29. februarja, pa bo v Cerknici gostovalo SNG Maribor s predstavo Bog masakra. Poslušaj.  

Izbrskali smo tri zelo različne pomene besede menih. Da je menih član samostanskega, verskega reda, vemo po vsej Sloveniji. Tiste menihe, ki jih spečemo, poznamo prav v naši regiji.

Še v Slovar slovenskega knjižnega jezika so prišli kot podolgovato pleteno pecivo iz kvašenega testa s pirhom ali jajčno lupino na enem koncu, znano na Primorskem in Notranjskem. Prebivalci vasi ob Cerkniškem jezeru pa poznajo še tretji pomen besede menih. Za razlago smo prosili Izaka Hribarja Medena iz Žerovnice, objezerske vasi. Poslušaj. 

 Foto: Notranjski regijski park 

Le kdo ne mara pustovanja, slovenskega ljudskega običaja, ki preganja zimo in kliče pomlad? Pustni teden ne predstavlja le časa, ko se našemimo, temveč ima za slovenski narod bistveno večji pomen. 

Pustovanje je eden izmed najstarejših ljudskih običajev, ki izvira še iz časa pred krščanstvom. Zanimive šege in navade so poznali tudi v Zagorju na Pivškem in v njegovi okolici. Poleg pustovanj so se v Zagorju odvijali še drugi zanimivi dogodki. Dekleta so nabornikom okraševala vozove, za prvi maj so postavljali mlaj, prirejali so vaške veselice, postavljali kolone ob poroki in še marsikaj. Nekatere so se ohranile do danes, nekatere obudijo občasno, nekaj pa so jih že opustili.

Pustne šeme dandanes v vasi izginjajo. To lepo izročilo je skušala ohraniti šola, ko je v vasi še bila. Za otroke je prirejala ples v maskah, organizirali so tudi pustni sprevod po vasi. Otroci so si  nadevali kupljene ali doma narejene maske in hodili po vasi. Staro izročilo pravi, da obisk pustnih šem prinaša srečo in dobro letino, zato jih je potrebno obdarovati. Najpogostejše darilo je denar, ponekod pa dajo tudi krofe, saj v Sloveniji pust ne mine brez njih.

Ker danes šole v vasi ni več, so vaščani našli rešitev, kako bi pustovanje v vasi ohranili. Zamisli sta nam zaupala Andrej Šabec in Jožko Fatur.