Novice

  • GOBE BODO ŠE RASTLE

    Na tradicionalni gobarski nedelji pod kozolcem toplarjem v Belskem so tudi letos predstavili lepo število različnih gob, zdaj pa jih je, pravi Jože Podboj, še veliko več. Determinator svetovalec Mikološke zveze Slovenije je presenečen nad gobjim bogastvom, ki ga v teh dneh ponujajo naši gozdovi.

    Če se bo lepo vreme nadaljevalo, lahko pričakujemo nadaljevanje sezone najbolj zaželenih jurčkov, košarice pa bomo napolnili tudi z drugimi užitnimi vrstami. Vsi, ki ste zamudili gobarsko nedeljo in bi radi spoznali kakšno novo glivo, pa imate priložnost v soboto, 2. novembra, ko Podboj v sodelovanju s Trgovino Eriko pripravlja manjšo razstavo in pokušino gob. Poslušaj. 

    Avtor:Zasebno: Mateja Jordan
  • KOLEKTIVNA TOŽBA OBRTNIKOV IN PODJETNIKOV

    Skupščina Sklada obrtnikov in podjetnikov (SOP) je maja 2019 izglasovala sklep, ki prejemnikom znižuje poklicne pokojnine za 30,4 odstotka. To je upokojene obrtnike in podjetnike dvignilo na noge in napovedali so kolektivno tožbo. Prejšnji teden se je skupina več kot 80 oškodovancev zbrala na Območni obrtni zbornici v Logatcu, saj se povezujejo v kolektivno tožbo zoper sklad.

    Pridružijo se jim lahko tudi obrtniki iz drugih krajev Slovenije.  Pooblastila za zastopanje in vsa dodatna pojasnila bodo obrtniki in podjetniki lahko dobili na območnih obrtno-podjetniških zbornicah, rok za oddajo pooblastil pa je 1. december, nam je povedal predsednik logaške zbornice Bogdan Oblak. Poslušaj prispevek. 

    Avtor:Maruša Mele Pavlin
  • KONČNO SANACIJA GLOBOVNIKA

    Kraško območje Globovnika pri Ilirski Bistrici že desetletja obremenjuje nevaren industrijski odpad, ki ga je tam odlagala propadla Tovarna organskih kislin. Z odlagališča iztekajo onesnažene vode in se izcejajo v reko Reko, ki teče tudi skozi Škocjanske jame, enega od biserov Unescovega seznama svetovne dediščine. Zdaj se končno obeta sanacija.

    V Parku Škocjanske jame, kjer niso zadovoljni s kakovostjo podzemnih voda, so zato pred časom sprožili pobudo, da odlagališče nevarnih odpadkov Globovnik sanirajo skupaj z Občino Ilirska Bistrica in ministrstvom za okolje in prostor. Julija so tako podpisali sporazum o sodelovanju, projekt pa bodo uresničili v prihodnjih treh letih, je za STA povedal direktor Parka Škocjanske jame Stojan Ščuka.

    V sporazumu so določili medsebojne obveznosti glede sanacije. Park Škocjanske jame bo tako zagotovil 1,4 milijona evrov, ilirskobistriška občina bo odkupila zemljišča, na katerih je odlagališče nevarnih odpadkov, ter vodila postopke sanacije, kasneje pa upravljala s tem območjem. Ministrstvo za okolje in prostor pa se je zavezalo, da bo finančno zaključilo projekt oziroma dodalo potrebna manjkajoča sredstva za sanacijo.

    “Zdaj smo v fazi predpriprave osnovne projektne dokumentacije, s katero bomo lahko sploh zaprosili za lokacijsko informacijo. Šele ko bo ta pridobljena, bomo lahko videli, katere dokumente potrebujemo za izvedbo sanacije,” je pojasnil Ščuka. Sanacija naj bi sicer trajala od tri do štiri leta.

    Območje odlagališča Globovnik se razteza na približno 3,6 hektarja površin. Po grobih ocenah naj bi bilo na njem odloženih od 120.000 do 150.000 kubičnih metrov odpadkov, skupaj z zasipnim materialom, ki so ga uporabljali za občasno prekrivanje slojev odloženih odpadkov. Samih odpadkov je po ocenah študije okoli 100.000 kubičnih metrov.

    Odlaganje odpadkov iz proizvodnje Tovarne organskih odpadkov Ilirska Bistrica se je v Globovniku začelo že leta 1958, končalo pa v začetku 90. let minulega stoletja s stečajem tovarne.

    Flišno dno odlagališča pred odlaganjem ni bilo obdelano in zatesnjeno, prav tako ni bilo urejeno odvodnjavanje, zbiranje in čiščenje izcednih vod. Odložene odpadke so občasno prekrivali z zemljo, po stečaju pa so zadnji odloženi odpadki ostali brez prekrivne plasti, neurejene so ostale tudi brežine.

    Z odlagališča se zato širi smrad, na obrežju potoka Trnovšek pa se nalagajo modri izcedki.

    Prva študija onesnaženosti tega območja je bila narejena leta 1992, druga pa lani. Pokazalo se je, da je stopnja onesnaženosti manjša kot pred četrt stoletja, vendar še vedno presega zakonsko dovoljene vrednosti.

     

    fot: PŠJ 

     

    Avtor:STA
  • NEDELJSKI KLEPET: BREDA BIŠČAK

    Breda Biščak je letošnja prejemnica Sovretove nagrade, s katero se ji je Društvo slovenskih književnih prevajalcev poklonilo za izjemen prevod romana Avgust ameriškega pisatelja Johna Williamsa. Vse od otroških let je strastna bralka, zato ne preseneča, da je po zaključenem šolanju na gimnaziji Koper izbrala študij primerjalne književnosti in anglistike – smer prevajanje na Filozofski fakulteti v Ljubljani.

    Kot samozaposlena v kulturi se posveča predvsem prevajanju leposlovja in humanistike, je moderatorka in povezovalka literarnih večerov, več kot 10 let pa je bila tudi prepoznaven glas Radia Koper. V zadnjem obdobju se kot specializantka analitične psihologije posveča tolmačenju sanj, za katere pravi, da predstavljajo najgloblji uvid v človeško dušo. Breda Biščak je spregovorila tudi o svojem občutenju Notranjske in Notranjcev, saj zadnjih nekaj let živi in deluje na relaciji Obala-Logatec.  Prisluhni pogovoru. 

     

    Foto: osebni arhiv 

    Avtor:Saša Musec Čuk
  • ZALA JE MEDICINSKI FENOMEN

    Zala Hreščak bi lahko bila marsikomu v velik vzgled, kako biti vztrajen, pogumen in pozitiven, kljub temu, da nima tako popolnih možnosti za življenje, kot jih ima večina izmed nas. Zala iz Senožeč je namreč že od rojstva slepa. 

    Poleg uspešno zaključenega šolanja med videčimi ljudmi je zelo uspešna in aktivna na različnih področjih. Še kot otrok je prepevala v pevskem zboru, hodila k dramski skupini, obiskovala glasbeno šolo za klavir, se učila tujih jezikov… Kaj vse še počne, nam je razkrila v oddaji Vključujemo.

    Avtor:Zasebno: Sandi Morel