Ob reorganizaciji Policije leta 2011 je notranje ministrstvo ukinilo  Policijsko upravo Postojna in sedež uprave združilo s koprsko. Sindikat policistov že vsa ta leta opozarja na pomanjkanje policistov na območju Policijske postaje Postojna, ki pokriva postojnsko in pivško občino.

Minister za notranje zadeve Boštjan Poklukar meni, da varnost zato nič zmanjšana, da pa je majhno število policistov posledica nezainteresiranosti za policijski poklic, s katerim se soočajo že nekaj let.

Športno kulturno društvo in Krajevna skupnost Orehek sta nedavno pripravila predavanje o podobah in pomenu gradu Orehek, ki so ga vremenske razmere, slabo upravljanje lastnikov in zob časa že dobro načeli.  V goste so povabili arhitekta in umetnostnega zgodovinarja dr. Igorja Sapača, ki je o grajski dediščini na Slovenskem spisal več monografij.

Trenutno je tudi član projektne skupine pri raziskovalnem projektu Umetnost v času zatona plemstva: transformacije, translokacije in reintrepretacije. Projekt, ki ga vodijo na Umetnostnozgodovinskem inštitutu Franceta Steleta pri ZRC SAZU, financira Agencija za Raziskovalno dejavnost RS.

Orehovški grad ima pestro zgodovino, ki so jo zaznamovali mnogi lastniki in politične razmere. Prvič se ga omenja v 13. stoletju. Kako se je začela gradnja renesančnega dvora v Orehku, ni znano. Zgraditi ga je dal Ahacij Thurn, upravitelj Kranjske, protestant, ki  je večkrat sodeloval v bojih s Turki. Gospodarski razcvet in nemalo stilskih preobraz sta tako grad kot samva vas doživela  s prihodom plemiške družine Rossetti  iz Bergama.  Protiturško obzidje se je umaknilo  zahtevam novega časa. Od leta  a vse do nacionalizacije 1948 je bil grad dom poštnih upraviteljev, družine Dolenc. V to družino se je poročila tudi vnukinja Miroslava Vilharja in hčerka pisatelja Hinka Dolenca Jožefina Dolenc. Manj znano je dejstvo, da je po Dolenčevih, ki so grad temeljito obnovili v začetku 20.stoletja,  svoj pečat v gradu pustil tudi nacizem. V prejšnjem sistemu so v gradu Orehek bivali  zadružni delavci,  po denacionalizaciji ga je nekdanja lastnica Darja Dolenc predala v last Občini Postojna.  Zadnjih nekaj let grad sameva in vse bolj propada. V strehi osrednjega renesančnega dvora zeva luknja,  ki bi lahko postala usodna za rušenje tega kulturnega spomenika. Poslušaj. 

Foto: Dragana Čolić in Miran Kogovšek 

Na tradicionalni gobarski nedelji pod kozolcem toplarjem v Belskem so tudi letos predstavili lepo število različnih gob, zdaj pa jih je, pravi Jože Podboj, še veliko več. Determinator svetovalec Mikološke zveze Slovenije je presenečen nad gobjim bogastvom, ki ga v teh dneh ponujajo naši gozdovi.

Če se bo lepo vreme nadaljevalo, lahko pričakujemo nadaljevanje sezone najbolj zaželenih jurčkov, košarice pa bomo napolnili tudi z drugimi užitnimi vrstami. Vsi, ki ste zamudili gobarsko nedeljo in bi radi spoznali kakšno novo glivo, pa imate priložnost v soboto, 2. novembra, ko Podboj v sodelovanju s Trgovino Eriko pripravlja manjšo razstavo in pokušino gob. Poslušaj. 

Skupščina Sklada obrtnikov in podjetnikov (SOP) je maja 2019 izglasovala sklep, ki prejemnikom znižuje poklicne pokojnine za 30,4 odstotka. To je upokojene obrtnike in podjetnike dvignilo na noge in napovedali so kolektivno tožbo. Prejšnji teden se je skupina več kot 80 oškodovancev zbrala na Območni obrtni zbornici v Logatcu, saj se povezujejo v kolektivno tožbo zoper sklad.

Pridružijo se jim lahko tudi obrtniki iz drugih krajev Slovenije.  Pooblastila za zastopanje in vsa dodatna pojasnila bodo obrtniki in podjetniki lahko dobili na območnih obrtno-podjetniških zbornicah, rok za oddajo pooblastil pa je 1. december, nam je povedal predsednik logaške zbornice Bogdan Oblak. Poslušaj prispevek. 

Kraško območje Globovnika pri Ilirski Bistrici že desetletja obremenjuje nevaren industrijski odpad, ki ga je tam odlagala propadla Tovarna organskih kislin. Z odlagališča iztekajo onesnažene vode in se izcejajo v reko Reko, ki teče tudi skozi Škocjanske jame, enega od biserov Unescovega seznama svetovne dediščine. Zdaj se končno obeta sanacija.

V Parku Škocjanske jame, kjer niso zadovoljni s kakovostjo podzemnih voda, so zato pred časom sprožili pobudo, da odlagališče nevarnih odpadkov Globovnik sanirajo skupaj z Občino Ilirska Bistrica in ministrstvom za okolje in prostor. Julija so tako podpisali sporazum o sodelovanju, projekt pa bodo uresničili v prihodnjih treh letih, je za STA povedal direktor Parka Škocjanske jame Stojan Ščuka.

V sporazumu so določili medsebojne obveznosti glede sanacije. Park Škocjanske jame bo tako zagotovil 1,4 milijona evrov, ilirskobistriška občina bo odkupila zemljišča, na katerih je odlagališče nevarnih odpadkov, ter vodila postopke sanacije, kasneje pa upravljala s tem območjem. Ministrstvo za okolje in prostor pa se je zavezalo, da bo finančno zaključilo projekt oziroma dodalo potrebna manjkajoča sredstva za sanacijo.

“Zdaj smo v fazi predpriprave osnovne projektne dokumentacije, s katero bomo lahko sploh zaprosili za lokacijsko informacijo. Šele ko bo ta pridobljena, bomo lahko videli, katere dokumente potrebujemo za izvedbo sanacije,” je pojasnil Ščuka. Sanacija naj bi sicer trajala od tri do štiri leta.

Območje odlagališča Globovnik se razteza na približno 3,6 hektarja površin. Po grobih ocenah naj bi bilo na njem odloženih od 120.000 do 150.000 kubičnih metrov odpadkov, skupaj z zasipnim materialom, ki so ga uporabljali za občasno prekrivanje slojev odloženih odpadkov. Samih odpadkov je po ocenah študije okoli 100.000 kubičnih metrov.

Odlaganje odpadkov iz proizvodnje Tovarne organskih odpadkov Ilirska Bistrica se je v Globovniku začelo že leta 1958, končalo pa v začetku 90. let minulega stoletja s stečajem tovarne.

Flišno dno odlagališča pred odlaganjem ni bilo obdelano in zatesnjeno, prav tako ni bilo urejeno odvodnjavanje, zbiranje in čiščenje izcednih vod. Odložene odpadke so občasno prekrivali z zemljo, po stečaju pa so zadnji odloženi odpadki ostali brez prekrivne plasti, neurejene so ostale tudi brežine.

Z odlagališča se zato širi smrad, na obrežju potoka Trnovšek pa se nalagajo modri izcedki.

Prva študija onesnaženosti tega območja je bila narejena leta 1992, druga pa lani. Pokazalo se je, da je stopnja onesnaženosti manjša kot pred četrt stoletja, vendar še vedno presega zakonsko dovoljene vrednosti.

fot: PŠJ