Kraško območje Globovnika pri Ilirski Bistrici že desetletja obremenjuje nevaren industrijski odpad, ki ga je tam odlagala propadla Tovarna organskih kislin. Z odlagališča iztekajo onesnažene vode in se izcejajo v reko Reko, ki teče tudi skozi Škocjanske jame, enega od biserov Unescovega seznama svetovne dediščine. Zdaj se končno obeta sanacija.
V Parku Škocjanske jame, kjer niso zadovoljni s kakovostjo podzemnih voda, so zato pred časom sprožili pobudo, da odlagališče nevarnih odpadkov Globovnik sanirajo skupaj z Občino Ilirska Bistrica in ministrstvom za okolje in prostor. Julija so tako podpisali sporazum o sodelovanju, projekt pa bodo uresničili v prihodnjih treh letih, je za STA povedal direktor Parka Škocjanske jame Stojan Ščuka.
V sporazumu so določili medsebojne obveznosti glede sanacije. Park Škocjanske jame bo tako zagotovil 1,4 milijona evrov, ilirskobistriška občina bo odkupila zemljišča, na katerih je odlagališče nevarnih odpadkov, ter vodila postopke sanacije, kasneje pa upravljala s tem območjem. Ministrstvo za okolje in prostor pa se je zavezalo, da bo finančno zaključilo projekt oziroma dodalo potrebna manjkajoča sredstva za sanacijo.
“Zdaj smo v fazi predpriprave osnovne projektne dokumentacije, s katero bomo lahko sploh zaprosili za lokacijsko informacijo. Šele ko bo ta pridobljena, bomo lahko videli, katere dokumente potrebujemo za izvedbo sanacije,” je pojasnil Ščuka. Sanacija naj bi sicer trajala od tri do štiri leta.
Območje odlagališča Globovnik se razteza na približno 3,6 hektarja površin. Po grobih ocenah naj bi bilo na njem odloženih od 120.000 do 150.000 kubičnih metrov odpadkov, skupaj z zasipnim materialom, ki so ga uporabljali za občasno prekrivanje slojev odloženih odpadkov. Samih odpadkov je po ocenah študije okoli 100.000 kubičnih metrov.
Odlaganje odpadkov iz proizvodnje Tovarne organskih odpadkov Ilirska Bistrica se je v Globovniku začelo že leta 1958, končalo pa v začetku 90. let minulega stoletja s stečajem tovarne.
Flišno dno odlagališča pred odlaganjem ni bilo obdelano in zatesnjeno, prav tako ni bilo urejeno odvodnjavanje, zbiranje in čiščenje izcednih vod. Odložene odpadke so občasno prekrivali z zemljo, po stečaju pa so zadnji odloženi odpadki ostali brez prekrivne plasti, neurejene so ostale tudi brežine.
Z odlagališča se zato širi smrad, na obrežju potoka Trnovšek pa se nalagajo modri izcedki.
Prva študija onesnaženosti tega območja je bila narejena leta 1992, druga pa lani. Pokazalo se je, da je stopnja onesnaženosti manjša kot pred četrt stoletja, vendar še vedno presega zakonsko dovoljene vrednosti.
fot: PŠJ
Avtor:STA