Policisti Policijske postaje Logatec iščejo lastnike koles s fotografij.  

Za vse informacije  se lahko obrnete na Policijsko postajo Logatec, Tržaška cesta 15, 1370 Logatec, Telefon: (01) 750 80 20, so sporočili s Policijske uprave Ljubljana. 

Dobrodelno društvo Fundacija Svečka v 20 krajih po Sloveniji je v soboto začela že 11. ekološko humanitarno akcijo Manj svečk za manj grobov. S projektom želijo organizatorji na eni strani zmanjšati pretirano okraševanje grobov ob 1. novembru, na drugi strani pa zbrati sredstva za nakup opreme, ki rešuje življenja, so sporočili s fundacije.

V projektu sodeluje 140 organizacij iz vse Slovenije in več kot 500 prostovoljcev. Slednji bodo od danes do sobote, 2. novembra, s stojnicami prisotni na pokopališčih v sodelujočih občinah in krajih.

Obiskovalci pokopališč imajo možnost prižgati virtualne svečke s poslanim SMS sporočilom s ključno besedo SVECKA na 1919 in tako prispevajo pet evrov. V zameno za prostovoljni dar darovalci prejmejo ročno izdelano zastavico sočutja, s katero se lahko na okolju prijazen način poklonijo spominu na preminule. Med  občinami, ki se projektu pridružujejo je tudi Logatec.

Fundacija Svečka bo vsa zbrana sredstva namenila prejemnikom iz krajev, ki sodelujejo v projektu. 

Začetki delovanja PGD Ilirska Bistrica segajo v 80. leta 19. stoletja, ko je nekaj posameznikov s prispevki krajanov nakupilo osnovno gasilsko opremo.

Največja pridobitev je bila gasilska brizgalna. Ilirsko-bistriško-trnovsko društvo z dvema gasilskima četama pa je bilo uradno ustanovljeno leta 1894. Društvo, ki sodi med najstarejša na Slovenskem, je z opremljenostjo kar zadovoljno, prostorskih težav pa že 15 let nima več. Več kot 130-letna zgodovina društva beleži nešteto intervencij, samo letos poleti so jih imeli več kot sto,  je povedal poveljnik Klemen Škrab. Poslušaj. 

(Foto: Arhiv društva)

Minuli konec tedna so prebivalci Loške doline zgroženi objavili posnetke graščine Koča vas z udrto streho. Zdi se, da je odšla rakom žvižgat še ena grajska stavba na Slovenskem. Renesančno graščino so v drugi polovici 16. stoletja zgradili gospodje Hallerji, po požaru leta 1674 pa je dobila baročno podobo.

Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije (ZVKDS) namerava stanje na terenu preveriti v čim krajšem času.  V skladu z Zakonom o varstvu kulturne dediščine je za objekt kulturne dediščine dolžan skrbeti lastnik, razlagajo. Kdo je, na zavodu ne vedo, nameravajo pa izvedeti in nato o zadevi obvestiti Inšpektorat za kulturo in medije pri Ministrstvu RS za kulturo. Drugih pristojnosti pa  ZVKDS nima, dodajajo.  

Po naših informacijah je lastnik dvorca podjetnik Miha Kušar iz Ljubljane.

Spomnimo, da je Koča vas je za slovensko kulturno zgodovino izjemno pomemben objekt. V njem je konec 17. stoletja živela baronica Ester Maksimilijana Coraduzzi. Njena hči Maria Isabella se je poročila z baronom Marenzijem iz Trsta. Mati in hči sta si dopisovali v slovenskem jeziku. Njuna pisma  danes veljajo za enega izmed dokazov, da takrat slovenščine niso uporabljali le nižji sloji in da v očeh plemstva ni bila manjvreden jezik.

Dvorec Koča vas se je v slovensko literarno zgodovino drugič zapisal še med obema vojnama v letih 1933 in 1934, ko je v njem iskal miru in navdiha pesnik Oton Župančič. V Koča vasi je nastal Župančičev pesniški ciklus Med ostrnicami ter nekatere druge pesmi in risbe. Dvorec je bil takrat v rokah družine Schollmayer-Lichtenberg. Graščino je pridobil izjemen gozdarski strokovnjak, pa tudi pomemben zgodovinar območja, kjer je deloval, Henrik pl. Schollmayer-Lichtenberg. Njegova hči Greta (Margareta), je morala dom zapustiti po 2. svetovni vojni. In v graščino ni nihče več vlagal denarja, niti denacionalizacijski upravičenci ne.

Oton Župančič  je svoji gostiteljici Greti oponesel nemška priimek in ime graščine. Tako so v njegovi pesmi ostrnice šepetale: »Me nismo Hallerstein, smo Koča vas!«

Kmalu tudi to ne več.

Foto: Mario Žnidaršič 

Ranljive skupine ljudi, kot so invalidi, pa tudi otroci in mamice z vozički se na svojih poteh srečujejo z različnimi ovirami, na katere opozarja in jih poskuša premostiti tako imenovana multimodalna mobilnost. Pilotni projekt Ministrstva za infrastrukturo, Geodetskega inštituta in Beletrine, ki zaenkrat zajema 21 občin, bo omogočil boljšo kakovost življenja osebam z različnimi invalidnostmi.

Usmerja se predvsem v rešitve mobilnosti v mestih, dostopnosti javnih institucij ter spletne dostopnosti. Na petkovi predstavitvi v Postojni sta bili na vrsti Notranjsko-kraška in Južnoprimorska regija, kjer v projektu sodelujejo občine Postojna, Divača, Hrpelje-Kozina in Cerknica. Te si že zdaj prizadevajo za visoko kakovost življenja vseh svojih občanov, posebno skrb in pozornost pa namenjajo invalidnim prebivalcem ter drugim ranljivim skupinam.