Nova predstava Teatra Matita v koprodukciji Mednarodnega centra lutkovne umetnosti Koper, v režiji Matije Solceta in ko-režiji Vide Cerkvenik – Bren, z naslovom Biti Don Kihot, je 4.11.2019 gostovala na 5. mednarodnem festivalu sodobnega lutkovnega gledališča BTK FEST, v Sankt Peterburgu. Festival poteka vsako leto v začetku novembra že od leta 2014 in je v tem času postal eden najpomembnejših festivalskih dogodkov na področju sodobnega vizualnega gledališča v Rusiji in svetu. Iz leta v leto vzbuja vedno večje zanimanje ne le med občinstvom, temveč tudi med strokovnjaki z vsega sveta.

Predstava Biti Don Kihot nadgrajuje motive Cervantesovega romana in vizualno poetiko češkega mojstra surrealistične filmske animacije Jana Švankmajerja, ter sooča preteklost in sedanjost, posameznika in družbo, lutke in predmete, lutkarja in njegovo lutko. V avtobiografski predstavi, postavljeni na avtorski interpretaciji arhetipa Don Kihota, se igralca spopadata z marioneto, predmeti, razumevanjem norosti in normalnosti. Z vprašanjem identitete, kulture, umetnosti in drugih postmodernih tem je provokacija na koncu postavljena v samoironijo in resignacijo. Solcetovo raziskovanje fragmentiranega in dinamičnega predmetnega gledališča se v predstavi združi z obrtniško natančnostjo marionet, ki jih razvija slovenski marionetni mojster in tehnolog Mitja Ritmanič. V predstavi igrajo: Matija Solce in Tines Špik ali Filip Šebšajevič.

V zadnjem mesecu dni je predstava gostovala na festivalu Nekropolis v Pragi, v nemškem Würzburgu in v Bruslju, mednarodna premiera pa je bila meseca junija v Gledališču Drak –  mednarodnem inštitutu za figuralno gledališče v Hradec Kralove na Češkem.

Po nekaj neuradnih predpremierah predstave bo uradna slovenska premiera 29. novembra ob 19. uri v Mali dvorani Lutkovnega gledališča Maribor, so sporočili iz mednarodnega Centra Lutkovne umetnosti Koper. 

Reka Reka ali Velika voda  je največja in najdaljša slovenska ponikalnica. Ob svojem toku je oblikovala in še oblikuje pokrajino in njene ljudi. Del njene naravne in kulturne dediščine prikazujeta dva nova dokumentarna filma.

Kulturni dediščini se posveča dokumentarec Voda in njena moč v produkciji Vascom TV, njeno naravno dediščino pa predstavlja dokumentarni film Naravna dediščina ob Veliki vodi, ki je nastal v produkciji Studia Proteus Postojna in TV Galeja. Oba filma bodo premierno zavrtel v petek ob 18. uri v Kulturnem domu Postojna. V današnji oddaji Kulturne razglednice smo pred mikrofon povabili scenaristko in režiserko filma Naravna dediščina ob Veliki vodi Alenko Furlan Čadež, jutri pa bomo predstavili še film Voda in njena moč. Poslušaj. 

Zgornjo gozdno mejo na Snežniku predstavljajo bukve, ekipa je snemala tudi tam. Na fotografiji je Franci Korošec Šoki. 

Policija je 29. oktobra v Pivki prijela 27-letnega Ljubljančana, ki je v začetku oktobra z nožem in pištolo grozil ter izsiljeval dva moška z območja Postojne. Med hišno preiskavo so moškemu zasegli večjo količino droge. Ljubljančana so pridržali in ga s kazensko ovadbo privedli k preiskovalnemu sodniku v Kopru, ki je zanj odredil pripor.

Pri prijetju so poleg postojnskih policistov sodelovali tudi koprski kriminalisti. Glede na zbrana obvestila so sklepali, da je osumljeni lahko nevaren in oborožen. To se je potrdilo med prijetje.  Osumljeni je imel pri sebi pištolo, za katero nima nobenih uradnih dovoljenj in so mu jo ob prijetju zasegli, so danes sporočili s Policijske uprave Koper.

27-letnika je policija utemeljeno osumila storitve kaznivih dejanj izsiljevanja. Mlajšega moškega iz Postojne je namreč izsiljeval za manjši namišljeni denarni dolg, izsiljevanje pa večkrat podkrepil z raznimi grožnjami. Med njimi je omenjal tudi orožje. Policisti poročajo tudi o kaznivem dejanju dejanje lahke poškodbe, saj je osumljeni drugega moškega z območja Postojne s pestjo udaril v obraz in mu poškodoval ličnico.

Na podlagi odredbe sodišča so policisti in kriminalisti v Postojni opravili hišno preiskavo stanovanja, ki ga osumljeni občasno uporablja, preiskali so tudi njegov osebni avtomobil. Pri tem so zasegli nož, s katerim je Ljubljančan podkrepil svoje grožnje. Prav tako so med hišno preiskavo našli večjo količino prepovedane droge, točneje skoraj kilogram heroina in okoli 3,5 kilograma še neidentificirane prašnate snovi, za katero sumijo, da jo je uporabljal za mešanje s heroinom. Tako je želel povečati količino. Moškemu so zasegli tudi večjo količine gotovine in razne pripomočke, namenjene pakiranju in nadaljnjemu razpečevanju droge.

Vrednost zasežene prepovedane droge brez dodane primesi bi po ocenah policije na trgu znašala približno 40.000 evrov.

Zaradi utemeljenega suma storitve kaznivega dejanja neupravičene proizvodnje in prometa s prepovedanimi drogami so osumljenega pridržali.

Ljubljančana so v preteklosti sicer že obravnavali zaradi storitve kaznivih dejanj s področja premoženjskih deliktov in nasilja, točneje za napad na uradno osebo, ko ta opravlja naloge varnosti, za kar je bil že pravnomočno obsojen.

Na podlagi vseh zbranih obvestil in dokazov so 27-letnika 30. oktobra s kazensko ovadbo privedli k preiskovalnemu sodniku v Kopru, ki je zanj odredil pripor, so še navedli na policiji.

Projekt PlurAlps, ki je združil občine Kamnik, Jesenice in Postojna si prizadeva za priseljencem prijaznejše območje Alp. Priseljevanje, kulturno raznolikost in pluralizem pa vidi kot priložnosti. O rezultatih pilotnih aktivnosti so govorili včeraj na Srednji gozdarski in lesarski šoli v Postojni, ki poleg postojnske občine in še nekaterih drugih organizacij sodeluje v projektu.

Nosilec projekta PlurAlps, urbanistični inštitut RS pa je predstavil informativno knjižico za priseljence Postojna, moj novi dom. Tina Zorman, koordinatorica projekta Mladoletni begunci brez spremstva je toplo pozdravila brošuro v štirih na Postojnskem najpogostejših jezikih priseljencev – bosanskem, angleškem, makedonskem in albanskem. Kot ugotavlja Zormanova, na šolah sicer izvajajo različne projekte, namenjene otrokom priseljencem, pozablja pa se na starše. In čeprav imajo nevladne organizacije, na primer Mladinski center in Boreo, veliko vlogo pri vključevanju priseljencev, informacije včasih do njih žal ne pridejo. S priseljenci pa se vedno pogosteje srečujejo tudi na postojnskem Centru za socialno delo. Poslušaj. 

Predsednik vlade Marjan Šarec je v ponedeljek sprejel predstavnike županov obmejnih občin. Župani 16 občin ob meji s Hrvaško so   skupno pobudo za zaščito prebivalcev in bivalnega okolja zaradi nezakonitih migracij na predsednika vlade naslovili že konec septembra.  Na tokratnem srečanju pa so njihovi predstavniki dogovorili,  da bodo oblikovali delovno skupino. Predstavniki občin in vlade, ki jo sestavljajo, bodo pripravili sistemske rešitve za obvladovanje vplivov migracij in izboljšanje življenja ljudi ob meji.  

Župan Občine Ilirska Bistrica Emil Rojc razlaga,  da vsakodnevne situacije odpirajo nova vprašanja. Sami se bodo znova lotili  reševanja odpadkov, ki jih puščajo za seboj ljudje, ki ilegalno prehajajo mejo.  Sicer poudarja, da so problemi  različni, prav tako tudi pogledi nanje, saj so tudi življenjski pogoji v občinah različni. Če na Bistriškem nimajo težav z ograjo, ki poteka po gozdu, ta prebivalcem Kostela, kjer je ograja ob reki, odnaša kruh. V skupini, ki se bo pogovarjala v Ljubljani, bodo tako trije ali štirje župani z različnih lokalnih skupnosti. Več v prispevku.