Pretekli vikend so se po Sloveniji odvijali informativni dnevi. Veliko srednešolskih programov najdemo tudi v naši regiji. V današnji in prihodnjih oddajah jih bomo nekaj tudi predstavili.

V studiu sta nas obiskala dijaka 4. letnika, Lovro Žnidaršič in Miha Dolgan, ki obiskujeta program Strojni tehnik. Srednješolski izobraževalni program “strojni tehnik” je prava izbira za tiste, ki jih navdušuje tehnika, računalništvo in novi izzivi sodobnega sveta na področjih okoljevarstva in najnovejših tehnologij.
Dijak, ki uspešno opravi poklicno maturo, lahko nadaljuje študij na višješolskih in visokošolskih izobraževalnih programih. Dijak, ki opravi poleg poklicne mature še dodatni izpit iz enega od predmetov splošne mature, lahko nadaljuje šolanje na nekaterih univerzitetnih študijskih programih (strojništvo, kemija, gradbeništvo, farmacija, biotehnologija, ekonomija, matematika, fizika, računalništvo …).

Obiskali sta nas tudi dijakinji Petja Grželj in Aleksandra nunič, ki obiskujeta 4. letnik Ekonomske šole na ŠC Postojna.

Številna podjetja na trgu dela iščejo ljudi z znanji, ki jih dijaki pridobijo v programu Ekonomski tehnik. V najkrajšem možnem času bodo postali zaposljivi na številnih področjih v gospodarstvu kot na primer bančništvo, finance, trženje, komerciala… Osvojili bodo sodobna ekonomska znanja in razvili ključne kompetence za uspešno osebnostno rast in delo v poslovnem okolju. 

Poudarek programa je na povezavi teorije in prakse, odlikuje ga izbirnost strokovnih modulov in odprti kurikul, v okviru katerega dijaki pridobijo temeljna znanja podjetništva, ki zadoščajo za razvoj njihove lastne poslovne poti. Razvoj komunikacijskih veščin, organizacijskih sposobnosti ter timskega dela, so garancija za uspeh v poslovnem svetu.

Poslušajte, kaj so nam še zaupali.

Na Bloški Polici namerava cerkniška občina poskrbeti za večjo varnost učencev, ki se vozijo v šolo v Grahovo oziroma Cerknico. Ob regionalni cesti bodo v vasi uredili avtobusno postajališče in del pločnika ter obračališče za šolski avtobus.

Ocenjujejo, da bo investicija vredna okoli 220.000 evrov. Postajališče bodo uredili za križiščem za Loško dolino, v smeri proti Blokam. Kot priznava župan Marko Rupar, ta rešitev ni idealna, a možnosti, da bi ga postavili pred križiščem, niso imeli, saj so naleteli na težave s pridobivanjem zemljišč. Postajališče bodo tako postavili v zgornjem delu vasi. Poleg tega, da tam pač ne bodo ustavljali javni avtobusi, ki gredo proti Loški dolini, bo ureditev te lokacije tudi nekoliko dražja. Poleg postajališča bodo na koncu Bloške Police asfaltirali še makadamsko površino in tam uredili obračališče za šolski avtobus. Poslušaj. 

Foto: wikipedia 

Akademski slikar Maksim Gaspari je večino svojega likovnega opusa  posvetil ljudskemu izročilu. Zato je najbolj od naših likovnih umetnikov že za življenja prodrl v najširšo, zlasti narodno pripadno kulturno zavest, ugotavljajo umetnostni zgodovinarji. 

V njegovi rojstni vasi so nanj zelo ponosni. Sredi Selščka je umetnikov kip, po hišah pa hišne številke z njegovimi motivi.  Zdaj so v Gasparijevem delu vaščani našli še izhodišče za izdelavo pustnih mask – sevskih potecinov.  Z gotovostjo trditi, da je na Gasparijevih razglednicah res notranjsko pustno izročilo, ne moremo, pravi Martin Košir, ampak Selščani opažajo, da je pokrajina na njih sumljivo podobna njihovi, prav tako opažajo polhovke in še druge stvari, ki so značilne za Notranjsko. Poslušaj. 

Foto: arhiv vasi Selšček 

Vrbiške šjme so poleg podgrajskih in hrušiških škoromatov najstarejša ohranjena tradicionalna pustna skupina na Bistriškem. Skupino sestavlja okoli 60 likov, ki se delijo na bele in črne »šjme« z značilnimi ročno izdelanimi usnjenimi naličji. Kot nemo gledališče predstavljajo življenje na vasi nekoč.

Vrbiške šjme so od leta 2014 vpisane v register žive kulturne dediščine. Najstarejša ohranjena fotografija, ki priča o pustnih običajih v Vrbici, je iz leta 1935, vendar je običaj šemanja v Vrbici veliko starejši, pojasnjuje predsednik Kulturno turističnega društva Vrbišće šjme Boris Čekada.

Najbolj prepoznavna in po nastanku najstarejša lika sta bel in črn »louc«. Oblečena sta v belo in črno ovčjo kožo, na glavi imata kožuhovinasti maski iz ovčje kože in žakljevinaste hlače, okoli pasu pa navešene zvonce. Beli ima v rokah klešče, črni pa veliko zakrivljeno palico. Sodita med najstarejše ohranjene maske na Slovenskem in imata stalno mesto v Etnološkem muzeju v Ljubljani.

Čekada upa, da bodo v Vrbici dočakali tudi muzej vrbiških šjm, ki ga nameravajo urediti v vaškem domu sredi vasi. Zanj so na bistriški občini že izdelali projekte, čakajo le še na denar za izvedbo, ki pa je odvisen od uspešnosti pri črpanju evropskega denarja. Več v prispevku.