Novice

  • POSTOJNSKA JAMA IMA NOVE VLAKCE

    Postojnska jama bo letos ustvarila 31,1 milijona evrov prihodkov in okoli 9,5 milijona evrov dobička, kar je 12 odstotkov več kot leta 2018. V družbi dobiček namenjajo novim investicijam, letos so prenovili tudi vozni park v jami.

    V Postojnski jami bodo prihodnje leto zaznamovale številne nove investicije. Začeli bodo prenavljati promenado, za kar bodo namenili štiri milijone evrov. Do velike noči naj bi končali drugi del prenove hotela Jama, s čimer bodo podvojili namestitvene zmogljivosti na 158 dvoposteljnih sob, za kar bodo namenili prek tri milijone evrov. 

    Avtor:Maruša Mele Pavlin, Zasebno: Sandi Morel
  • PREVERITE VZDUŠJE NA SGLŠ

    Srednja gozdarska in lesarska šola Postojna  dan odprtih vrat pripravi dvakrat letno: novembra in spomladi, ko javnosti spet lahko pokaže vrsto novosti. Šola tako na obisk vabi danes med 16. in 18.  uro. Veseli bodo vseh, ki jih življenje na šoli zanima, tudi osnovnošolcev, ki razmišljajo, da bi postali njihovi dijaki. Ravnateljica cvetka Kernel razlaga, da so dan odprtih vrat pripravili ob zaključku izdelave čolna. 

     Srednja gozdarska in lesarska šola odlično združuje učne načrte in ustvarjalnost dijakov, ki jo zelo spodbuja.  Prav čoln nazorno prikazuje interdisciplinarno delovanje šole. Sodelujoči dijaki so res dobri praktiki, a z mentorjem, ki prihaja iz ZDA, se morajo pogovarjati v angleščini. Poslušaj prispevek. 

     

    Foto: SGLŠ 

     

    Avtor:Maruša Mele Pavlin
  • POSTOJNA IMA NA PREDLOG ZAKONA VEČ PRIPOMOB

    Postojnska občina je na ministrstvo za okolje in prostor posredovala več pripomb na osnutek zakona o vodovarstvenih območjih za območje skupno šestih občin na Notranjskem. Med drugim predlagajo, da ministrstvo zagotovi dodatni monitoring stanja voda na območju vodnega vira Malni.

    Osnutek predloga zakona o vodovarstvenih območjih za občine Bloke, Cerknica, Ilirska Bistrica, Loška dolina, Pivka in Postojna je ministrstvo pripravilo, da bi zagotovili posebno varstvo virov pitne vode na območju. Med te sodi tudi vir Malni, k čigar zaščiti so državo pozivali v Postojni in Pivki. Na postojnski občini so že ob razgrnitvi osnutka opozorili, da v besedilu manjkajo za Postojno ključne zadeve, brez katerih zakon izgubi svoj namen in pomen.

    Kot izhaja iz dopisa, ki so ga iz postojnske občine posredovali STA, so v začetku tega tedna ministrstvu posredovali tudi konkretna mnenja in pripombe. Med drugim predlagajo, da pristojno ministrstvo zagotovi dodatno spremljanje in ugotavljanje kemijskega stanja podzemne vode na vodovarstvenem območju Malni glede na koncentracije onesnaževal, ki so pomembna za oceno vpliva vojaških objektov na pitno vodo. Obenem naj se ugotovi kakršenkoli trend naraščanja koncentracij omenjenih onesnaževal v vodnih telesih podzemne vode, ki se uporablja za oskrbo s pitno vodo v zajetju Malni.

    Kemijsko stanje podzemne vode in trende naraščanja koncentracij onesnaževal naj se pri tem ugotavlja za posamezna merilna mesta, ki naj se določijo tako, da bo mogoče čim bolj natančno zaznati vpliv onesnaževal na podzemno vodo, ki jih povzroča izlitje maziv in goriv iz motornih olj ter uporaba strelnega orožja in drugih eksplozivnih sredstev na območju vojaških vadišč.

    V Postojni prav tako predlagajo, da se po zakonu šteje, da je podzemna voda čezmerno obremenjena, če se na podlagi rezultatov monitoringa ugotovi, da na katerem koli merilnem mestu letna aritmetična srednja vrednost katerega koli parametra podzemne vode presega mejno vrednost oz. če je ugotovljen pomemben in stalno naraščajoč trend koncentracij onesnaževal.

    Poleg tega naj ministrstvo zagotovi tudi monitoring stanja kakovosti tal na območjih, namenjenih za obrambne dejavnosti, kjer se uporabljajo strelno orožje in druga eksplozivna sredstva ter maziva in goriva motornih vozil, in kjer prihaja do obremenitve tal z vnosom onesnaževal, za katera se na podlagi monitoringa stanja podzemne vode pokaže, da je ta čezmerno obremenjena. Na predlog občine, ki uporablja posamezno vodno zajetje, pa naj ministrstvo izvede tudi namensko raziskavo tal na območjih, kjer se ugotovi, da je v preteklosti prišlo do večjih vnosov onesnaževal v tla.

    Poleg tega občina predlaga, da ministrstvo za obrambo v roku enega leta od uveljavitve zakona izdela predlog sanacijskega programa za tiste dele območja vadišča Slovenske vojske na Počku, za katera se ugotovi, da imisije onesnaževal v tleh, ki so posledica vojaških dejavnosti, presegajo mejne imisijske vrednosti nevarnih snovi v tleh. Pri tem naj sanacijski program vsebuje tudi ukrepe za izboljšanje kakovosti tal, vire financiranja, vrstni red sanacije posameznih območij, terminski plan izvajanja sanacijskih ukrepov ter določitev lokacije za odlaganje odstranjenih delov onesnaženih tal.

    Avtor:STA
  • VOJSKA SE DRŽI SVOJEGA DELA OBVEZNOSTI

    Ministrstvo za obrambo in vojska kljub temu, da postojnski občinski svet ni obravnaval predloga začasnega dogovora glede osrednjega vadišča Slovenske vojske na Počku, spoštujeta večino omejitev za vojsko, ki so jih v dogovoru predvideli. Edini del, ki ga brez dokumenta ne morejo uresničiti, so izplačila poravnav lokalni skupnosti.

    Na ministrstvu bodo vodstvu postojnske občine še enkrat predlagali, naj premislijo o podpisu začasnega dogovora. Želeli bi si namreč še do konca leta poravnati tudi svoje obveznosti do lokalne skupnosti za nazaj.Poudarjajo, da z začasnim dogovorom občina ne bi nič izgubila, bi pa kot poplačilo obveznosti za nazaj pridobila sredstva za financiranje gasilsko reševalnega centra. Poleg tega bi potrjen dogovor pomenil tudi pravno podlago za dogovore o poravnavah v prihodnjem letu, kar bi lokalnim skupnostim prineslo kompenzacije in vlaganja v infrastrukturo.

    Začasni dogovor, ki naj bi veljal za vmesno obdobje do sprejetja novega državnega prostorskega načrta za Poček ter uredbe o zaščiti vodnih virov za zajetje Malni, je predvideval več ukrepov v korist bližnjih prebivalcev. Po odločitvi ministrstva in z željo, da pokažejo dobro voljo, vojska svoj del dogovora vseeno izvaja.

    Tako še naprej obveščajo prebivalstvo o načrtovanih aktivnostih na Počku. Za zagotovitev več miru lokalnemu prebivalstvu nočno streljanje izvajajo le še med ponedeljkom in četrtkom, a največ 10 dni v mesecu, z orožjem kalibrov nad 60 milimetrov pa samo do 23. ure zvečer. Tudi v poletnih mesecih bo streljanje potekalo največ do 23. ure, poleg tega so omejili prelete vojaških plovil nad Postojno, po 23. uri pa jih ni sploh. Zapiranje zračnega prostora izvajajo načrtovano in samo v intervalih, ko na vadišču dejansko poteka streljanje. Še naprej tudi spodbujajo ministrstvo za okolje, da postopki, vezani na državni prostorski načrt, na celostno presojo vplivov na okolje ter sprejem uredbe o zaščiti zajetja Malni, ne bi zastali. A poudarjajo, da želijo enakopravno obravnavo kot drugi deležniki na tem območju, na primer industrija, kmetijstvo ali promet. Na ministrstvu so med pogajanji z občino o sklenitvi dogovora zagovarjali tudi idejo odškodnin neposredno fizičnim osebam, ne le lokalnim skupnostim, kot je veljalo po starem dogovoru, od katerega je Občina Postojna v začetku leta odstopila.

    Poček je edino vadišče v Sloveniji in tako ključnega pomena za vojsko, zato je zanje pomembno, da ostane. Glede razmišljanj o iskanju nove lokacije pa opozarjajo, da bi tudi to terjalo določen čas in stroške. Na ministrstvu bodo skušali več energije vložiti v dialog z lokalnim prebivalstvom, medtem pa čakajo na poteze občine.

    Občina Postojna je spomladi odstopila od prejšnjega dogovora glede Počka. Z ministrstvom so začeli pogovore, kako na novo urediti zadeve. Zahteve Postojnčanov so vključevale zaščito vodnega vira Malni, nekateri sicer vztrajajo izključno na zaprtju vadišča. Kljub temu so do jeseni oblikovali začasni dogovor. Postojnski občinski svet bi ga moral obravnavati v začetku novembra. A se je postojnski župan Igor Marentič odločil dokument umakniti z dnevnega reda sredine seje občinskega sveta, ko se je izkazalo, da med občinskimi svetniki nima zadostne podpore.

    Foto: SV 

    Avtor:STA
  • IZLET POD PODTABORSKO STENO

    Na geografski meji med Notranjsko in Primorsko, na ilirskobistriškem območju  leži po krivici turistično zapostavljen kos naše dežele z impozantno Podtaborsko steno, Podtaborom in Podstenjškom.

    Pod prepadno steno iz terciarnih apnencev, kjer se kraška pokrajina prelevi v dolino neprepustnega fliša, leži vas Podtabor. Pod steno in na koncu vasi se v deževnem obdobju pojavijo številni izviri potoka Podstenjška. Domačini ta kraj imenujejo tudi Spodmol in Presadnik. Prisluhni, kaj je še povedal Darko Šabec.

    Avtor:Zasebno: Mateja Jordan