Rihard Baša iz Jasena pri Ilirski Bistrici svoj osnovni poklic kuharja združuje s kulturno dediščino Skrbim, da pristni okusi in domače jedi ne gredo v pozabo. Še več, ker je njegova kuhinja sezonska, sestavine pa domače, kulinarične posebnosti – od prazničnih do vsakdanjih – prepleta s preteklim in današnjim življenjem ljudi ob reki Reki.

Njegovi domači kraji kar kličejo po fotoaparatu, tudi Rihard Baša rad fotografira, bil je med pobudniki ustanovitve Foto kluba Sušec v Ilirski Bistrici. Posebno mesto v njegovem življenju in na fotografijah ima narava. Kot je povedal v pogovoru,  mu je prav fotografija razširila okvire kulinarike. Z njo lahko objektivno gleda na svet. Aktiven je v več društvih. Svoje delo in hobije  z veseljem predstavlja v medijih in publikacijah. Čeprav je upokojen, kuhalnice še ni odložil, a zdaj, pravi, dela za dušo.

Serijo poletnih knjižnih priporočil nadaljujemo z bibliotekarko Urško Orešnik iz Knjižnice Logatec, ki nam predlaga, da v roke vzamemo roman nobelovca Kazua Ishigura, ki naj bi letos dobil tudi filmsko podobo pod taktirko novozelandskega režiserja Taike Waititija.
Tema njegovega osmega romana Klara in sonce je umetna inteligenca, v slovenščino je bil preveden lani. Japonsko-britanski pisatelj nam oriše svet v katerem premožni starši osamljenim otrokom kupujejo humanoidne robote – umetne prijatelje.

V soboto se je v Logatcu zgodila roparska tatvina, policiste pa so o njej obvestili včeraj, so sporočili s Policijske uprave Ljubljana. Neznani storilec je pod pretvezo, da je žejen in na povabilo oškodovanke vstopil v njeno stanovanje. Tam ji je zagrozil, jo zaklenil v sobo in ji v tem času ukradel nekaj sto evrov gotovine.

V dogodku se oškodovanka ni poškodovala.  Policisti nadaljujejo z zbiranjem obvestil. 

 Pivko v sklopu večletnega projekta Poslikana Pivka na steni pomožnega objekta železniške postaje ob Kolodvorski cesti krasi nov mural. Tretji mural v sklopu štiriletnega projekta nosi naslov Odhodi/prihodi in je delo umetnika iz okolice Pivke Marka Šajna.

Hiša kulture želi s projektom  raziskati stensko slikarstvo, njegov izraz, domet in pomen v javnem prostoru,  na primeru majhnega mesta. Lokacija aktualnega murala se z njegovim pomenom povezuje. Marko Šajn pravi, da gre za preplet figur, ki hitijo v vse smeri in za seboj vlečejo prtljago. Prisluhni. 

Foto: Hiša kulture Pivka 

Letos že od maja opažamo rjavenje listov na bukvah. Marsikje gozd zaradi tega izgleda že prav jesensko. Razloga sta dva, je pojasnil vodja enote Zavoda za gozdove v Postojni Anton Smrekar. Prvi je pozeba in drugi hrošček bukov rilčkar skakač.

Hrošček je v naših gozdovih stalno prisoten. Kot razlog, da se namnoži in da se to dogaja vse pogosteje, gozdarski strokovnjaki navajajo mile zime in povišane temperature. Večje poškodbe zmanjšajo prirast, bukev pa vitalnostno zaradi tega ni ogrožena. Ukrepov ni. V gozdu vedno spremljamo stalen boj med odpornostjo rastlin in povečanjem številčnosti ter večjo napadalnostjo njihovih škodljivcev. Na srečo je po večletnih napadih letos prisotnost podlubnikov bistveno zmanjšana. Laszniki pa naj le preverjajo stanje v svojih gozdovih, dodaja Anton Smrekar. Poslušaj.