Roševi dnevi so literarno srečanje najboljših mladih ustvarjalcev 8. in 9. razredov osnovnih šol. Pomenijo zaključek vseslovenskega literarnega natečaja, imenovanega po Franu Rošu. Letošnji bodo 27. marca v Celju. Na njih se bodo predstavile tudi tri učenke iz logaških šol. Na natečaj za Roševe dneve 2024 se je letos prijavilo 39 mladih literatov iz vse Slovenije, ki obiskujejo 25 osnovnih šol.  16 učencev obiskuje 8. razred, 23. pa jih bo letos zaključilo osnovnošolsko izobraževanje.

Vsa besedila, ki so prispela na letošnji natečaj, je pregledala strokovna komisija. Letos sta jo sestavljali pisateljica, prevajalka, avtorica učbenikov za slovenski jezik in profesorica  Mateja Gomboc ter  pesnica, pisateljica, jezikoslovka in profesorica Katarina Gomboc Čeh. Za državno srečanje sta izbrali dvajset mladih avtorjev in njihovih mentorjev. Mladi literati bodo sodelovali na dopoldanski literarni delavnici, ki jo bo vodila Katarina Gomboc Čeh. Na srečanje bodo povabili tudi njihove mentorje ter urednike nagrajenih šolskih glasil ter zanje v istem času pripravili posebno delavnico pod vodstvom Mateje Gomboc.

Med izbranimi so tudi tri logaške predstavnice, ena je celo med finalistka. To je Julija Gorišek iz Osnovne šole Rovte. Pod mentorstvom Ljudmile Treven je napisala prozno besedilo z naslovom Pismo neznancu. Julija se bo še posebej predstavila na zaključni prireditvi v Glasbeni šoli v Celju, 2. aprila pa je povabljena tudi na predstavitev in javno branje v Center za poezijo Tomaža Šalamuna v Ljubljano, so ob tem sporočili iz revije Mentor pri Javnem skladu RS za kulturne dejavnosti. 

Med dvajsetimi izbranimi mladimi literati sta še dve učenki iz Osnovne šole 8 talcev. Naslov proznega besedila Sare Simšič je Ujetost, Janje Simonišek pa podoba v ogledalu. Njuni mentorici sta Jasna Brenčič in Sergeja Šorli.

Vodja logaške izpostave Javnega sklada za kulturne dejavnosti Tanja Pina Škufca nam je poleg finalist Roševih dnevov predstavila tudi Logatčanko, ki je v marcu sodelovala na regijskem srečanju Festivala mlade literature Urška.

Kar nekaj časa pred veliko nočjo začnejo v brkinski vasi Suhorje nastajati suhorski pirhi. Za njihovo izdelavo si je treba vzeti čas, saj pobarvana jajca krasijo s tehniko praskanja. Najpogostejši motivi so rastlinski, pogosto ornamentirano cvetje, šopki, srca in barčice; priljubljeni so ptički z oljčno vejico, golob miru torej, med nabožnimi motivi izstopata jagnje in napis IHS, tradicionalnim pa dodajajo tudi nove motive. Na zdaj največkrat izpihana pobarvana jajca radi tudi izpraskajo letnico nastanka in napišejo Suhorje. Suhorski pirhi so od leta 2022 tudi vpisani v register nesnovne kulturne dediščine.

Pri prenašanju znanja izdelovanja  suhorskih pirhov iz roda v rod  v rod ima pomembno vlogo več generacij družine Volk – Krebelj – Dekleva. Pogovarjali smo se s Kristino Volk, ki je že četrta generacija izdelovalk suhorskih pirhov in vesela je, da jih bosta praskali še vsaj dve generaciji. Svoje znanje je prenesla na hči in vnukinjo. Poslušaj.

Foto: Ljubo Vukelič, Občina Cerknica 

Ta mesec v širši regiji potekajo območna srečanja otroških gledaliških skupin. V Ilirski Bistrici so se 13. marca predstavile tri skupine, ki si jih je ogledal strokovni spremljevalec srečanja Gašper Jarni. Dan prej je gostoval na postojnskem območnem srečanju, kjer sta nastopili dve skupini.
Logaško srečanje otroških gledaliških skupin je bilo 14. marca. na oder Narodnega doma Logatec sta stopili otroški skupini Osnovne šole Rovte in odrasla skupina Kulturnega društva Novi oder. Območno srečanje na Cerkniškem bo 28. marca.

Fotografija: Otroška gledališka skupina Ščukice KUD Planina (avtorica: Tjaša Blaško)

Podjetje Kovod Postojna je slovenski partner projekta MicroDrink, ki je osredotočen na problematiko mikro (in nano) plastike v vodah in  v pitni vodi. Kot pravijo v podjetju, ki skrbi za vodooskrbo v občinah Postojna in Pivka, bo projekt zelo kakovostna nadgradnja dveh projektov raziskav novih vodnih virov. V prejšnjih dveh projektih so namreč ugotavljali dinamiko pretokov in fizikalno kemijske lastnosti podzemnih voda ob različnih hidroloških pogojih, s tem pa bodo skušali razumeti vire onesnaženj z mikroplastiko in hkrati zagotovili strategije in ukrepe  za njihovo obvladovanje. 

 V projektu sodelujejo še  Hrvaška, Nemčija, Avstrija, Madžarska, Češka, Bosna in Hercegovina  ter Srbija. Vsaka država ima dva projektna partnerja – podjetje, ki se ukvarja z vodooskrbo  in univerzo, Kovodu se tako s Fakulteto za gradbeništvo in geodezijo pridružuje Univerza v Ljubljani, pridruženi strateški partnerici pa so  Rižanski vodovod, Kraški vodovod in Komunala Ilirska Bistrica. Vodilni partner v projektu je Hrvaški geološki inštitut. Projekt je vreden 2,3 milijona evrov,  od tega je 80 % nepovratnih sredstev, 20 % sredstev pa lastnih. Projektni delež podjetja Kovod Postojna je 136 tisočakov.  Projekt se je začel izvajati z letošnjim letom,  trajal pa bo 30 mesecev. Prijavitelji so bili uspešni na  Interregovem razpisu   Central Europe (CE 21-27) – podonavski transnacionalni program, ki združuje regije iz štirinajstih podonavskih držav.

Uvodno srečanje projektnih partnerjev v Zagrebu. 

Foto: arhiv projekta 

V četrtek smo obeležili mednarodni dan gozdov, letošnjega pod geslom: Gozdovi in inovacije – nove rešitve za boljši svet. Zavod za gozdove Slovenije je pripravil več dogodkov, nekaj se jih bo še zvrstilo. Zavodova območna enota iz Postojne bo v soboto gostovala v Pivki.

Tam bo gostja dogodka z imenom Doživite Pivko z lovci, ki ga pripravljata Center o velikih zvereh Dina in Študijski krožek poimenovan Mi  in zveri. Srečanje na ploščna ploščad pred Krpanovim domom se bo začelo ob 10. uri in se zaključilo po večer. Kot je povedal Peter Krma iz zavodove postojnske enote, bo zavod na dogodku predstavil gozdove in lovstvo na Pivškem. Poslušaj.