Novice

  • TUDI V PRAZNIČNEM MESECU JE MERILO KAKOVOST

    V Kulturnem domu Cerknica bo decembra še bolj pestro kot ostale mesece v letu. Kot pravi vodja Anja Bajda, december izstopa po količini dogodkov, pri izboru nastopajočih pa je bilo kljub temu glavno merilo kakovost.

    Med odmevnejšimi dogodki izpostavlja kar dva koncerta skupine Siddharta, 14. in 15. decembra, ki sta praktično že zasedena. Vse decembrske dogodke dodatno financira Občina Cerknica, zato so posamezne vstopnine, tudi za velika imena, simbolične. Poslušaj. 

     .

    Avtor:Maruša Mele Pavlin
  • CVETJE ZA RAVNIŠKO SVETO BARBARO

    Cerkev svete Barbare na Ravniku pri Hotedršici se prvič omenja leta 1526, današnjo podobo je dobila v 18. stoletju. Če je v času prve omembe pomenila le skromno podružnico takratne vrhniške župnije, danes vemo, da je umetnostnozgodovinski biser. Sveto Barbaro pa je zob časa tako načel, da je močno ogrožena. Za razliko od številnih drugih umetnostnih spomenikov v regiji in državi pa je domačini ne bodo pustili propasti. Župnija Hotedršica, njen gospodarski svet in prebivalci Ravnika, Novega Sveta, Žibrš in Hotedršice so se odločili, da jo obnovijo.

    Obnovo si želijo zaključiti leta 2026, ko bo ravniška sveta Barbara praznovala 500. obletnico omembe. Denar za obnovo zbirajo s pomočjo razpisov in donacij, gledališke predstave in likovnih del, ki jih bodo v sredo ponudili javnosti. Zelo so zadovoljni, da ima Barbara že novo streho.  Redosled obnove je jasen, ko bodo zaščitili zunanjost, bodo začeli dela v notranjosti. Poslušaj. 

    Foto: Robert Brus, sveta-barbara.si 

    Avtor:Maruša Mele Pavlin
    • sveta barbara ravnik
  • VAROVANI ODDELKI ŽE KONEC DECEMBRA

    Več kot štiri desetletja stara stavba postojnskega Doma upokojencev Postojna že dolgo ne ustreza več sodobnim standardom institucionalnega varstva. Temeljita sanacija bo morala še počakati, bodo pa že v kratkem lahko v nove prostore preselili osebe z demenco, ki jim doslej niso mogli zagotavljati ustrezne oskrbe.

    Ob finančni soudeležbi občine Postojna in Ministrstva za delo, družino in enake možnosti so zdaj tik pred zaključkom prenove podpritličja. Ta je bila sicer dražja, kot so načrtovali, namesto 950 tisoč so porabili kar milijon 300 tisoč evrov. Datum, ki ga v DU Postojna že nestrpno pričakujejo, je 20. december. Poslušaj. 

    Avtor:Zasebno: Mateja Jordan
  • KNJIŽNICA V POSTOJNI JE ODPRTA

    Policija je bila včeraj dopoldne obveščena o eksploziji v Postojni. Po prvih podatkih je ponoči odjeknila eksplozija v zabojniku za smeti. Kosi so odleteli približno deset metrov daleč v okna knjižnice, ki so se razbila, prav tako je v knjižnico priletel pokrov zabojnika. Ob eksploziji ni bil nihče poškodovan. Po pričevanju domačinov pa je sicer močnejša nočna eksplozija ostala neopažena v pokanju, ki je sobotni večer odmevalo po Postojni. Uporabniki knjižnice pa so že  danes dobrodošli. Direktor

    Avtor:Maruša Mele Pavlin
  • MILOJKA PRIMC O MLINIH IN ŽAGAH

    Razvoj mesta Ilirska Bistrica in njene širše okolice je skozi stoletja močno zaznamovala voda. Tu namreč ob stiku apnenčaste Snežniške planote in flišnate doline reke Reke pritekajo na dan številni vodni viri. V 17. stoletju se je zaradi močnega toka potoka Bistrice, ki ni presahnil niti v sušnih obdobjih, razvilo mlinarstvo. V tistem obdobju je bilo na Bistrici okrog 40 vodnih koles. V začetku 19. stoletja se je močno razvila tudi lesna panoga z žagarstvom. Les, ki so ga prodajali v Trst in na Reko, je rezalo 26 žag ali pil po domače. Do danes sta se ohranili le Hodnikova in Mehlinova.

    Mehlinova pila je bila v uporabi vse do leta 1980. Hodnikov mlin iz leta 1565 je bil eden večjih na Bistriškem in je deloval vse do leta 1970. Lastniki so mlin in pilo venecijanko odprli za oglede in na tem mestu uredili tudi manjšo etnološko zbirko. Pri tem ima veliko zaslug Milojka Primc, ki je pod okriljem bistriškega Turističnega društva pomagala urediti zbirko. Kot turistična vodička pa obiskovalcem mlina deli tudi bogato znanje o mlinarstvu in žagarstvu na Bistriškem. Je tudi urednica knjige o spominih Antonije Mikuletič Žnideršič, ki je bila podlaga za igrane prizore v najnovejšem filmu režiserja Aleksandra Kušlana Voda in njena moč. Milojko Primc smo povabili na klepet.

    Avtor:Katja Kirn Vodopivec