Sociologija kulture, španščina, vojaška zgodovina in nakit – le kaj  bi to lahko imelo skupnega? Veliko res ne, a vse to zaznamuje življenje mlade Pivčanke Teje Morelj.

Diplomirana sociologinja kulture hispanistka je zaposlena v PVZ Pivka, proste minute pa izkoristi za polnjenje svoje duše ob ustvarjanju nakita pod imenom SOUL. Poslušaj.

Obiskovalci Planinskega polja in gradu ob njegovem robu ste zagotovo opazili, da območje dobiva prijaznejšo podobo. Septembra se je namreč začela revitalizacija okolice Haasberga v okviru projekta, v katerem sodeluje tudi Občina Postojna.

Kot pravi Maja Piškur, je partnerjev več in čeprav stanja samih ruševin ni več mogoče izboljšati, bo zdaj degradirano območje po zaključeni sanaciji očem precej prijaznejše. V okviru projekta bodo nastali tudi trije inovativni programi – kino na prostem, fotografska razstava Gradovi zelenega krasa in  vzgojno izobraževalni program Pravljični gozdovi. Lokalna TV Studio Proteus pa bo posnela dokumentarni film o zgodovini gradu, ki je nekoč stal na robu Planinskega polja. Investicija je kar zajetna in znaša nekaj več kot 81 tisoč evrov. Več v prispevku. 

Foto: Občina Postojna 

Pustni karneval iz Cerknice je končno dobil mesto v muzeju, a le na občasni razstavi v Notranjskem muzeju Postojna. Nemalo obiskovalcev Cerknice se čudi, kako to, da karneval, razstavo o njem so v muzeju poimenovali Fenomen in tradicija cerkniškega karnevala, v domačem mestu ni nima prostorov, kjer bi bili znameniti liki na ogled vse leto.

To se bo spremenilo. Prvi cerkniški muzej bo očitno posvečen pustu. V samem mestu sta še dve hiši namenjeni muzejski dejavnosti, Kravanjeva in Gerbičeva, a denarja zanju tudi v proračunu za prihodnje leto ni. Več v prispevku. 

Foto: Notranjski muzej Postojna 

Romeo Volk z Ilirskobistriškega je likovni ustvarjalec in glasbenik, raziskovalec ljudskega izročila. Že več desetletij ohranja in raziskuje ljudske šege in navade, bodisi za pust ali vizito. Tudi božične navade iz domačih krajev dobro pozna. Ljudje, je povedal, se nostalgično spominjajo jutranjic,  jutranje maše, od katerih so šli otroci naravnost v šolo. V cerkev so se opravili še v temi, pod nogami pa jim je škrtal sneg. Niso se torej spremenili le običaji, tudi vreme. 

Sveže upokojeni učitelj likovne umetnosti pa se v teh dneh najbolj posveča jaslicam. Pri njih jih imajo do svečnice. Izdeluje jih tudi sam. Njegove papirnate jaslice so se znašle tudi na najbolj znani razstavi jaslic na svetu v Rimu. Papirnate jaslice tudi zbira in se čudi, kaj vse je človeška domišljija na temo jaslic ustvarila. Poslušaj. 

V prostorih Radia 94 občasno lahko srečate mlade dijake in študente, ki se v sklopu šole preizkusijo v medijskem svetu. Med temi je tudi Lea Buonassisi iz Postojne, ki po Srednji medijski in grafični šoli nadaljuje šolanje na Inštitutu in akademiji za medije v Ljubljani.

Prakso trenutno opravlja v našem uredništvu, zato smo jo povabili pred mikrofon.