Snežnik je najvišja nealpska gora v Sloveniji. Predstavlja izrazito pregrado nad Kvarnerskim zalivom, zato na južnih pobočjih prestreže velike količine padavin. Zanj so značilna mrazišča, že dolgo pa vzbuja pozornost botanikov in je od leta 1964 zavarovan kot botanični rezervat. Rastlinstvo na Snežniku predstavlja otok alpskih rastlin, bukovi gozdovi okoli vrha pa so del Unescove svetovne dediščine.

Pod vrhom Velikega Snežnika stoji koča Draga Karolina. Bistričani so jo prav pod njegovim vodstvom na razvalinah italijanske protiletalske opazovalnice začeli graditi leta 1958, odprli so jo leta 1961. Pozneje so dogradili dodatne prostore. Leta 1977 so začeli s povečavo in obnovo zavetišča in dela zaključili v 90. letih prejšnjega stoletja. Ljubitelji gora iz cele Slovenije in tudi izven meja naše države dobro poznajo Snežnik in njegovo kočo. K pogovoru smo povabili oskrbnika koče Andreja Baroviča. Ujeli smo ga v dolini, vendar je tudi v zimskih mesecih pogosto na vrhu. Če bo vreme, bo koča odprta od 26. decembra do 2. januarja vsak dan. Treba je spremljati objave na facebook profilu Koča na Snežniku. Andrej Barovič je zgodovinar, ki pravi, da je delo oskrbnika zelo zanimivo in pestro. Znati je treba z ljudmi, razlaga,  treba se je znajti v kuhinji in strežbi. Ker je koča visokogorska, potrebuje tudi precej planinskega znanja, še posebej pozimi. Tega je od malih nog dobival v planinskem društvu iz Ilirske Bistrice. Koča na Snežniku se oskrbuje iz nahrbtnika, kar pomeni, da vse, kar potrebuje za delovanje, znosijo na vrh Andrej Barovič, njegovi prijatelji in ljubitelji gore. Na tak način se v Sloveniji oskrbujeta le dve koči. Poslušaj. 

Kulturno društvo Ahec iz Jasena v sodelovanju s Krajevno skupnostjo Jasen in podporo Občine Ilirska Bistrica tudi letos pripravlja božično-novoletni koncert. Potekal bo v četrtek, 26. decembra, v vaškem domu v Jasenu. Začel se bo ob 17. uri.  

Letos se bodo na koncertu predstavile družine, saj za božič praznujemo prav rojstvo novega družinskega člana in nastanek družine. Člani nastopajočih družin pojejo in igrajo na različne instrumente. Poslušaj. 

Postojnska godba 1808 bo božično novoletni koncert tradicionalno odigrala na štefanovo. Godbeniki obljubljajo zanimiv in raznolik program, ob katerem bodo na svoj račun prišli tako zahtevnejši ljubitelji glasbe, kot tisti, ki uživajo ob tradicionalnih prazničnih melodijah.

Letošnji gost bo baritonist Jure Počkaj. Poslušaj. 

Foto: arhiv društva 

Turistično društvo Cerkniško jezero  je decembra zelo delavno in družabno. V začetku meseca je pripravilo že šesti Pohod štirih far do ruševin cerkvice svetega Miklavža na Slivnici.

Že nekajkrat pa je občane povabilo na topel napitek in klepet pred kulturni dom v Cerknici, stalno pa bodo tam od 26. do 30. decembra. TD Cerkniško jezero se vsako leto priključi še kakšno društvo iz občine in poskrbi, da je druženje še prijetnejše. Poslušaj. 

Foto: arhiv TD Cerkniško jezero 

Praznovanje božiča sega že zelo daleč v pogansko obdobje in sovpada s staropoganskim praznikom »Zimskim kresom«, ki izvira iz praznovanja zimskega sončnega obrata. Ker se je takrat dan pričel daljšati, so mnoga ljudstva slavila zmago »dobrega nad zlim« oziroma »sonca nad temo«. Božič kot krščanski praznik se je začel praznovati v četrtem stoletju, ko je Cerkev ta dan določila kot dan Kristusovega rojstva, hkrati pa ga označila tudi za začetek leta. Šele v 17. stoletju je papež Inocenc XII. datum za praznovanje novega leta spet prestavil na 1. januar in tako ločil praznovanje Jezusovega rojstva od začetka novega leta.

Skozi stoletja se je okrog praznovanja božiča razvilo mnogo navad in običajev. V naših krajih ima najdaljšo tradicijo običaj postavljanja jaslic, velik poudarek pa so včasih namenjali tudi adventnemu času, pojasnjuje Primož Rojc, ki raziskuje stare običaje na Bistriškem.