Občinski svet v Loški dolini je februarja sprejel letošnji proračun, ki predvideva 6.950.000 tisoč evrov prihodkov, odhodkov pa bo za slabih devet milijonov in pol. Dva milijona in pol primanjkljaja bodo pokrili s prenosom sredstev iz lanskega leta.  Glavni letošnji projekt je nadgradnja čistilne naprave v Starem trgu, je pojasnil župan Matjaž Antončič.

Do aprila morajo končati ultrafiltracijo na vodnem viru Obrh, zaključujejo stanovanji v Ložu. Obnoviti želijo odseka občinskih cest v Babnem Polju in Vrhniki. Denar bodo namenili tudi za nakup gasilskih vozil za prostovoljni gasilski društvi iz Starega trga in Iga vasi … 

Občina Ilirska Bistrica je po površini druga največja slovenska občina. Zanjo je značilna velika pokrajinska pestrost, saj del občine leži na apnencu in del na flišu. Kamninski zgradbi določata tudi  poselitev in rabo zemljišč.  V občini se prepletajo trije tipi podnebja. Večino občine sodi v zaledni tip obsredozemskega podnebja, Zgornja Pivka v zmerno-celinsko, najvišji deli Snežnika pa imajo podnebje nižjega gorskega sveta. Naravne znamenitosti so nastale tako na apnencu, kjer omenimo kraške pojave, kot na nepropustnem flišu, kjer se s pritoki razprostira reka Reka.

Med izstopajočimi naravnimi znamenitostmi izpostavimo le bukove gozdove vrh Snežnika, ki so del Unescove svetovne dediščine ali Račiško pečino, ko sodi v svetovno geološko dediščino. Vsako izmed območij se ponaša tudi s posebnima rastlinskim ali živalskim svetom. Velik del občine sodi v Natura 2000 območja, zavarovanih območij pa na Ilirskobistriškem ni,  občinska politika se v preteklosti z varovanjem narave ni pretirano ukvarjala. Zdaj pa začenja dva z naravo povezana projekta … 

Dr. Cyril Mayaud je priznan raziskovalec s področja hidrologije in kraških vodonosnikov. Deluje na Inštitutu za raziskovanje krasa ZRC SAZU, ukvarja pa se predvsem z raziskovanjem dinamike pretokov v kraških vodonosnikih. Francoz je doktoriral v Gradcu, zdaj pa že devet let biva v Sloveniji.

Hidrogeolog se v prostem času ukvarja s fotografiranjem, v preteklosti je svoje fotografije že predstavil na razstavi. Večino časa mu sicer vzame delo, ki vključuje numerično programiranje in modeliranje podzemne vode, kjer preučuje zapletene interakcije znotraj kraških sistemov. Raziskuje vplive okoljskih sprememb v kraških okoljih, odkritja pa želi na razumljiv način predstaviti čim širši javnosti. Prisluhni mu. 

Borut Kraševec občuduje domačo Loško dolino. K sreči zna pristopiti do ljudi, se potopiti v zapisano gradivo o domačih krajih in ima predvsem, kot radi rečemo, dobro oko. Na poteh ga vedno spremlja fotoaparat. Sad dolgoletnega raziskovanja domačih krajev je knjiga Dolina pod Snežnikom: kraji občine Loška dolina v založništvu Javnega zavoda Snežnik.

Spremno besedo k pomembnemu domoznanskemu delu je napisal zgodovinar dr. Janez Šumrada, Borut Kraševec pa seveda vsa besedila, ki jih je opremil tudi s svojimi fotografijami. Nastala so že pred leti, ko je kraje predstavljal v občinskem glasilu Obrh, zdaj pa se je odzval pobudi Javnega zavoda Snežnik in jih izdal še v knjigi. Kot je povedal, je večina fotografij nastala spontano, na potepih po vaseh in naravi Loške doline. Pravi, da je domače kraje dobro poznati. “Brez dediščine, brez korenin, nismo to, kar smo.”  Povabili smo ga pred mikrofon. Poslušaj. 

Foto: Mario Žnidaršič 

Enota Turizem Zavoda Znanje letos ob podpori Občine Postojna že drugo leto zapored išče  najboljše podjetniške ideje z inovativnim turističnim produktom ali storitvijo. Javni poziv je odprt do 9. marca. V nagradnem skladu je 10 tisoč evrov, enota pa bo prijavljenim pomagala pri razvoju ideje in njeni vpeljavi na trg. 

Izbrani kandidati bodo svojo idejo razvijali do 4. junija, ko jo bodo predstavili strokovni komisiji. Končni izbor in razglasitev najboljših podjetniških idej bosta na zaključnem dogodku 13. junija.  Kot je povedala vodja Enote Turizem Ana Širca, so lani tako na potep po občini Postojna pospremili zanimive podjetniške ideje, z nagrajenkami pa še sodelujejo. Poslušaj.

Lanske zmagovalke.

Foto: arhiv Enote turizem