Minuli petek se je Sinjem vrhu nad Ajdovščino zaključila jubilejna, 30. likovna kolonija, Umetniki za karitas. Udeležili so je je: Klavdij Tutta, Veljko Toman, Jana Humar, Darko Slavec, Miljenka Šepić, Mirjana Matić, Lojze Čemažar, Laura Kumprej, Ihor Nesmiianov in Marta Jakopič Kunaver. Spremljala jih je likovna kritičarka Anamarija Stibilj Šajn.

 Razstava je na Sinjem vrhu na ogled vse do konca septembra, 8. novembra pa bo v Dvorcu Lanthieri v Vipavi svečana akademija Škofijske karitas Koper, na kateri bodo na ogled tudi dela letošnje kolonije. Trenutno si lahko dela lanske kolonije ogledate še v Frančiškovi dvorani na Sveti gori, dela preteklih kolonij pa so na ogled na različnih lokacijah: v Centru Mir in dobro na Sveti gori,  v Pastoralnem domu Stella Maris v Strunjanu, v Računovodski hiši Contall v Novi Gorici, v Župnišču Hrpelje-Kozina in v prostorih Škofijske karitas Koper v Ajdovščini.

Letošnje geslo Mostovi upanja so izbrali  skupaj z nedavno preminulo Jožico Ličen, ki je v veliki meri zaslužna, da lahko danes govorimo o 30-ih letih neprekinjenega dela, osebi, in ki je, dokler je mogla, dihala za ta projekt. Njej so tudi posvetili  letošnjo kolonijo, so sporočili s Škofijske karitas Koper. Na prvem mestu so gradili mostove med preteklostjo in prihodnostjo, zato so med udeleženci tako umetniki, ki so del tega projekta že vse od začetka ter umetniki, ki so bili letos prvič na Sinjem vrhu.

Prav tako želijo mostove graditi do ljudi v stiski. Letos bodo sredstva, ki se bodo zbrala s tem projektom namenjena pomoči ostarelim in bolnim.

Foto: Škofijska karitas Koper 

Alexander Škof iz brežiške gimnazije je na 20. Mednarodni geografski olimpijadi, ki je potekala med 19. in 25. avgustom v mestu Maynooth na Irskem, osvojil zlato medaljo. Njegov uspeh je dopolnil Gregor Samsa iz Šolskega centra Postojna, ki je prejel bronasto medaljo, so sporočili iz Zveze geografov Slovenije. Na geografski olimpijadi je sodelovalo 183 najboljših srednješolskih geografov iz 46 držav, slovenske barvem sta zastopali še Zala Špoljar Slivnik iz Šolskega centra Ravne na K. Mentorica Gregorja Samse je Gregor Samsa je Danijela Horvat.

Na  njej je sodelovalo 183 najboljših srednješolskih geografov iz 46 držav.Barve slovenske zastave sta zastopali še Zala Špoljar Slivnik  in Nina Levstik iz Gimnazije Novo mesto. Ekipa štirih najboljših geografov v državi, ki so dosegli najvišje število točk na državnem tekmovanju iz znanja geografije, se je na mednarodno olimpijado pripravljala deloma individualno v okviru svojih šol, deloma pa v prostorih OE Ljubljana, ZRSŠ, pod mentorstvom Mance Poglajen. Na Irskem je tekmovalce, poleg nje, spremljala še mentorica najvišje uvrščene tekmovalke v državi, Mojca Krebs.

Tekmovanje iGeo poteka v angleškem jeziku in zajema sklop pisnih teoretičnih nalog, multimedijski test, ter test iz terenskega dela, ki temelji na opazovanju pokrajine. Četrti del tekmovanja je izdelek (plakat), ki je produkt skupinskega dela na določeno temo. V tem letu je to bila »How Geography Makes A Difference In Slovenia«. Mednarodna geografska olimpijada nudi tudi veliko priložnosti za druženje in spoznavanje mladih geografov iz celega sveta.

Vir: Zveza geografov Slovenije 

Včeraj  sta župan Občine Pivka Robert Smrdelj in predstavnik izbranega izvajalca v postopku javnega naročanja Nedeljko Dolgan iz podjetja Stanovanjska d.o.o., podpisala pogodbo za prenovo fasade na telovadnici v Košani.

 Vrednost pogodbe znaša je slabih 200 tisoč evrov, pri čemer bo Ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport prispevalo 100 tisočakov. Dela naj bi bila zaključena do novembra 2024.

Mednarodna zveza za geološke znanosti (IUGS) je včeraj na 37. mednarodnem geološkem kongresu v Busanu v Južni Koreji objavila seznam “Drugih 100 geoloških dediščin IUGS”. Nanj se je pod zaporedno številko 126 uvrstila tudi Račiška pečina. Ta kraška jama se ponaša z izjemnim sedimentnim profilom, ki sega od poznega pliocena do danes.

Kot so sporočili z Inštituta za raziskovanje krasa ZRC SAZU, si je Račiška pečina, ki leži v  jugovzhodnemdelu Podgrajskega ali Matarskega podolja, blizu Podgrada v Občini Ilirska Bistrica, mesto na seznamu priborila zaradi izjemne pomembnosti za stratigrafsko-sedimentno dediščino.

Zasluge za uvrstitev Račiške pečine na ugledni seznam gredo njenemu geološkemu profilu, kjer se izmenjujejo plasti sige in gline, bogate s fosilnimi ostanki ter kronostratigrafskimi informacijami, zapisi podnebnih sprememb in obratov magnetnega polja. Med slednjimi izstopa obrat Matuyama-Brunhes, ki je v profilu natančno določen na 777,7 ± 6 tisoč let. Paleontološke najdbe, kot so najstarejši znani fosil jamskega polža Zospeum sp. (približno 2 milijona let) in ostanki jamskega medveda Ursus ex gr. spelaeus (starejši od 72 tisoč let), razkrivajo tudi pomembne podatke o preteklih ekosistemih.

»Na to izjemno priznanje smo še posebej ponosni, saj potrjuje, da je sedimentni profil iz jame geološko pomembna lokacija na svetovni ravni,« so sporočili z Inštituta za raziskovanje krasa ZRC SAZU.

Objava Drugih 100 geoloških dediščin IUGS je bila eden glavnih dogodkov drugega dne 37. mednarodnega geološkega kongresa. V tej globalni pobudi je sodelovalo več kot 700 strokovnjakov iz 80 držav in 16 mednarodnih organizacij. Globalna pobuda se je sicer začela z objavo Prvih 100 med dogodkom ob 60. obletnici IUGS leta 2022 v Zumaji. Glavni cilj tega sodelovalnega programa, ki ga vodi IUGS, je dati najvišje priznanje tistim lokacijam, ki so ključnega pomena za geološke znanosti.

“Te lokacije predstavljajo najboljše primere geoloških značilnosti in procesov na svetu. So mesta, kjer so bile odkrite pomembne informacije o Zemlji in njeni zgodovini, ter mesta, ki so prispevala k razvoju geološke znanosti. Nahajajo se po vsem svetu in so geološko raznolike. Prepoznavnost in vidnost “Drugih 100″ s strani IUGS lahko pripomoreta k njihovi nadaljnji vrednosti kot izobraževalni viri in kar je najpomembnejše, k njihovi ohranitvi,” so navedli organizatorji.

Vsaka štiri leta kongres  združi pomemben del geološke skupnosti z vsega sveta. Oba seznama sta predstavljena v knjigi, ki je dostopna na spletnih straneh Mednarodne komisije za geološko dediščino.

Serijo poletnih knjižnih predlogov bomo zaključili v cerkniški knjižnici. Knjižničarka Vesna Telič Kovač predlaga, da si zadnje poletne dni popestrite z romanom slovenskega avtorja Marija Čuka. Pesnik, pisatelj in dramatik je namreč junija na Notranjskem predstavil najnovejšo knjigo Fojba.
Gre za pretresljivo pripoved o fašistični strahovladi in njeni genocidni politiki zoper Slovence, pripoved o maščevanju pri kraških breznih, o zločinu in kazni, ki zaznamujejo 20. stoletje. Čuk je svoj prvi roman z naslovom Pena majskega vala izdal leta 1998.