Kljub iskanju rešitve za vadišče Slovenske vojske (SV) na Počku sta Občina Postojna in ministrstvo za obrambo še vedno vsaka na svoji strani. Vaje pa na vadišču še vedno potekajo, kot da postojnska občina ne bi prekinila pogodbe z ministrstvom in zahtevala umika vojske s tega območja. Vadišče stoji nad vodozbirnim območjem in ga lahko onesnaži.
Občani Postojne so že pred skoraj 20 leti na referendumu zahtevali zaprtje vadišča na Počku. Leta 2004 je sicer Občina Postojna z ministrstvom za obrambo podpisala dogovor o njegovi uporabi, vendar ga je po 23. decembru 2018 odpovedala, ko je bil po razsodbi ustavnega sodišča razveljavljen državni prostorski načrt (DPN) za vadišče, saj je ocenila, da je protiustavno.
Posledično je občina ostala brez zadnjega dela sofinanciranja izgradnje gasilsko-reševalnega centra v višini 250.000 evrov. Kot je za STA povedal svetovalec ministra za obrambo Boštjan Šefic, ki je v imenu Morsa vodil pogajanja z Občino Postojna, si sedaj prizadevajo najti način, da bi ji vendarle izplačali ta znesek in tako nekako pokrili svoje obveznosti. Zato so ji predlagali začasni dogovor, ki pa ga postojnski občinski svet doslej še ni obravnaval zaradi nasprotovanja.
Začasni dogovor, ki so ga v preteklih mesecih sestavljali skupaj z vodstvom Občine Postojna, po mnenju Šefica daje pravno podlago za izplačilo omenjenih 250.000 evrov, potem ko je občina decembra lani odstopila od prejšnjega dogovora. Podpis novega začasnega dogovora bi torej šele odprl pot za začetek pogovorov, kaj naj v prihodnjih letih dobi lokalna skupnost v zameno za prisotnost vojske.
SV sicer vadišče kljub prekinitvi dogovora še vedno uporablja na podlagi odločbe o gradbenem in uporabnem dovoljenju, zoper katero pa je postojnska občina vložila tožbo. S sprejetjem novega dogovora bi občina vadišče legitimirala in obenem tudi soglašala s prizadevanji obrambnega ministrstva za čimprejšnje sprejetje novega DPN za vadišče, čemur je doslej nasprotovala.
V skladu s predlogom začasnega dogovora pa bi tudi pri delovanju SV na Počku prišlo do nekaterih omejitev – nočno streljanje bi se lahko izvajalo največ deset dni v mesecu (od ponedeljka do četrtka), od junija do septembra pa največ do 23. ure. Prav tako bi se le do 23. ure lahko izvajali tudi streljanje z orožji kalibra nad 60 milimetrov in preleti vojaških zrakoplovov.
Na občini se s takšnim predlogom ne strinjajo. “Umaknil sem predlog začasnega dogovora z dnevnega reda občinskega sveta, ker sem ugotovil, da ga nihče ne bi podprl,” je za STA povedal postojnski župan Igor Marentič. Kot je dodal, je razlog v tem, da dogovor prav v nobeni točki ne ščiti vodnega zajetja Malni: “Ta dogovor tako sploh ni bil obravnavan in sedaj smo ponovno na točki status quo.”
Postojnska občina želi zaščititi vodozbirno območje, saj se njihov vodni vir Malni napaja prav iz kraškega območja pod Počkom. Zato je sama pripravila osnutek zakona o zaščiti vodnega vira Malni, kasneje pa je vlada ta osnutek nekoliko priredila in iz njega črtala določbe, ki bi ogrozile obstoj osrednjega vojaškega vadišča. V sprejemanju pa je tudi nov državni prostorski načrt za območje Počka.
Ministrstvo za obrambo pa je bilo sicer uspešno pri dogovarjanju glede sodelovanja pri vlaganju v projekte lokalne javne infrastrukture zaradi obremenjenosti cestne in komunalne infrastrukture ob uporabi vadišča Slovenske vojske na Počku z občinama Pivka in Ilirska Bistrica. Ministrstvo bo v občini Pivka sofinanciralo sodobno ureditev lokalne ceste Zagorje-Bač, vključno z ureditvijo pločnikov in cestne razsvetljave, v občini Ilirska Bistrica pa bo sofinanciralo obnovo vodovoda Knežak-Bač.