Tradicionalno klapsko petje je doma v Dalmaciji, še posebej na njeni obali in na otokih. Tako enkratno je, da ga je UNESCO leta 2012 uvrstil na seznam nematerialne kulturne dediščine. Ljubiteljev ima toliko, da klape nastajajo tudi izven tradicionalnega okolja.

Ena izmed klap, Klapa Galeb, ima že 15 let domovinsko pravico tudi na Notranjskem. Nastala je na željo dveh v Sloveniji živečih Višanov. Eden izmed njiju Krsto Klarić, ki je že dolga leta tudi Cerkničan, je še vedno njen nepogrešljivi član. On in njegov sošolec Pavo Zaninović klapskega petja nista opustila niti na študiju v Zagrebu. Želela pa sta, da vezi  s to nepogrešljivo tradicijo domače pokrajine tudi v Sloveniji ne prekineta. O Klapi Galeb, njeni zgodovini, nastopih in predvsem o skupnem srčnem petju prijateljev smo se pogovarjali s Krstom Klarićem in umetniškim vodjo Ivanom Marinovićem, s katerim je klapa stopila na zrelo ustvarjalno pot. Poslušaj. 

Foto: arhiv Radia 94 in Klape Galeb 

Pokljuka od danes do nedelje gosti tekme svetovnega pokala v biatlonu. Gre za prelomno tekmo tako za sezono 2019/20, ker bo lahko odločala tudi o skupnem zmagovalcu svetovnega pokala, obenem pa je generalka za svetovno prvenstvo, ki ga bo Pokljuka gostila prihodnje leto. 

Oči svetovne javnosti bodo uprte v novopečenega očka Johannesa Thingnesa Boeja, ki se vrača v svetovni pokal, oči notranjskih navijačev pa v povratnico Urško Poje. V tej sezono bo v tekmi mešanih štafet prvič stopila v smučino. Na Pokljuki se bo v lov za novimi točkami v svetovnem pokalu podal še en tekmovalec iz regije Rok Tršan. Nazadnje je do točk prišel minuli konec tedna. Oba športnika smo povabili pred mikrofon. Poslušaj. 

Foto: Anže Kacin 

Na 6. seji se bo danes dopoldan v Gasilsko-reševalnem centru Postojna zbralo predsedstvo Skupnosti občin Slovenije .  Županje in župani iz 26-članskega predsedstva  bodo obravnavali dosedanje črpanje evropskih sredstev in pripravo operativnega programa za finančno perspektivo med letoma 2021 in 2027.

Svojo prisotnost na seji predsedstva SOS je potrdil mag. Bojan Suvorov, direktor Urada za kohezijsko politiko, Službe Vlade Republike Slovenije za razvoj in evropsko kohezijsko politiko. Skupnost Občin Slovenije je razdeljena na več sekcij. V sekciji s občin, ki imajo sedeže upravnih enot, je tudi župan Občine Cerknica Marko Rupar, član nadzornega odbora te povezave pa je tudi župan Občine Logatec Berto Menard.

Ministrstvo za okolje in prostor je v torek gostilo sestanek z Evropsko komisijo in člani interesne skupine za podporo upravljanju velikih zveri na temo upravljanja z medvedom, volkom in risom. Med nalogami države so izpostavili okrepitev komunikacije in ozaveščanja, zlasti na podeželju oz. na območjih širjenja zveri in večanja populacije.

Predstavniki iz Bruslja so poudarili, da je ključni cilj evropske politike sobivanje z velikimi zvermi. V prvi vrsti je treba uporabljati zaščitne ukrepe, ki delujejo – v ta namen so vzpostavljene tudi platforme strokovnjakov. V primeru morebitnih izgub pa je vzpostavljen sistem odškodnin.

Skrajna možnost, če zaščitni ukrepi ne delujejo, je odstrel, a le če so izpolnjeni predpisani pogoji in če je dokazano ohranjanje ugodnega stanja populacije.

V zvezi s pobudo glede premika zavarovanih vrst v kategorijo manjše stopnje varovanja pa je komisija pojasnila, da trenutno ne načrtujejo te spremembe. Vendar je možna sprožitev postopka, če so predloženi strokovni in znanstveni podatki ter analize. So pa predstavniki komisije spomnili, da je postopek spremembe izredno dolgotrajen.

Okoljski minister Simon Zajc je decembra lani na zasedanju v Bruslju opozoril na problematiko upravljanja z zvermi v Sloveniji, pri čemer je izpostavil tudi množične proteste za obsežen odstrel volkov in medvedov.

Slovenija po Zajčevih besedah razume, da je poseganje v populacije strogo zavarovanih vrst dovoljeno le izjemoma, a obenem izpostavlja vprašanje, ali in do katere mere mora biti neka vrsta še strogo zavarovana, če se trend populacije neprenehoma dviga.

Zajc vidi rešitev v smeri ureditve v primeru šakala, ki je sicer še vedno zavarovana vrsta, ni pa strogo zavarovana vrsta. Ker je v ugodnem stanju, se lahko z njim upravlja, a pod pogojem, da se tega ugodnega stanja ne ogrozi.

Danes zvečer bo Športna zveza Postojna podelila tradicionalna priznanja za športne dosežke v letu 2019. Pisna priznanja bodo prejeli športniki v mlajših starostnih  kategorijah za osvojene medalje na državnih in šolskih športnih tekmovanjih, male plakete kadeti in mladinci za osvojene medalje na državnih prvenstvih in pokalnih tekmovanjih, velike plakete pa članice in člane za izredne športne dosežke v letu 2019.

Za dolgoletno delo na področju športa bodo s priznanjem nagradili nekdanjo športno pedagoginjo Gabrielo Brovč in Marjana Isteniča, dolgoletnega aktivnega člana Strelskega društva Postojna. Tudi letos bo športna zveza na podlagi glasov športnih klubov in društev razglasila športnico in športnika minulega leta. Kandidatki za prvi naziv sta šahistka Ivana Hreščak in strelka Denis Bola Ujčič, kandidata za drugega pa kegljač Tine Vidmar in bowlingaš Žiga Zalar.