Dars je konec lanskega leta sprejel  obstoječi triletni Plan ukrepov na infrastrukturi za obdobje 2020-2022. Obnova viadukta Ivanje selo v tem obdobju ni načrtovana, čeprav si Ivanjci želijo, da bi Dars tam nadgradil protihrupno zaščito.

Protihrupna zaščita je načrtovana na območjih,  kjer je ugotovljeno preseganje dovoljenih ravni hrupa. Trenutno je veljavi monitoring iz let  2013/2014, ograje pa postavljajo tudi na podlagi že načrtovanih in delno izvedenih ukrepov zaščite pred hrupom iz OP hrup 2012-2017.

DARS je sicer v letih  2018/2019 v sodelovanju z zunanjimi pogodbenimi sodelavci izvedel obratovalni monitoring hrupa, sočasno  pa je potekala priprava strokovnih podlag za operativni program varstva pred hrupom (SP OP Hrup) na preobremenjenih območjih.  Glede na strokovne podlage bo območje Ivanjega sela predvidoma vključeno med območja, za katera bodo načrtovali protihrupne ukrepe. A pot do  ograje bo še dolga.

Leta 2018 je DARS v sodelovanju z zunanjim pogodbenim izdelovalcem pripravil strokovne podlage za obnavljanje protihrupnih ograj, tudi za obnovo in nadgradnjo obstoječih protihrupnih ograj na območju Ivanjega sela. Upravljavec pravi, da načrtuje študije izvedbe protihrupne zaščite območja Laze-Ivanje selo (do priključka Unec).

 Dars pričakuje, da bo v noveliranem Operativnem programu varstva pred hrupom, ki bo predvidoma pripravljen v letošnjem letu, obravnavano tudi področje Ivanjega sela .

»Izvedbo ukrepov protihrupne zaščite na območju Ivanjega sela lahko pričakujemo, ko bodo ti ukrepi vključeni v noveliranem in s strani Vlade RS potrjenem OPH. Seveda pa izvedba ukrepov poteka več let, skozi več operativnih programov varstva pred hrupom, skladno s prioritetami in razpoložljivimi sredstvi, v kombinaciji z načrtovanimi obnovitvenimi deli na avtocestah in hitrih cestah,« pojasnjujejo na Darsu.

Uredbi o mejnih vrednostih kazalcev hrupa  in o  ocenjevanju in urejanju hrupa določata, da je potrebno za reševanje obremenitev s hrupom izdelati strateške karte hrupa in operativne programe varstva pred hrupom. Izdelava strateških kart  in vodenje priprave operativnega programa varstva, ki ga sprejme vlada,  sta v domeni okoljskega ministrstva.

Atletski stadion v športnem parku je od 20. aprila spet na voljo rekreativcem, a le za individualne športe. V naslednjem tednu bodo nared tudi teniška igrišča, nogometno in  košarkarsko igrišče ter tribune pa ostajajo do nadaljnjega zaprte. Na teniškem igrišču trenutno potekajo vzdrževalna in obnovitvena dela, odprli ga bodo predvidoma še pred prvomajskimi prazniki, tudi tam pa bodo veljali določeni ukrepi za preprečevanje širjenja okužb.

Kot je povedal tajnik postojnske Športne zveze Tomo Tiringer, so tradicionalni mednarodni košarkarski tabor že odpovedali, domačega pa prestavili na avgust. Kako bo s počitniškim programom, pa je seveda odvisno od epidemiološke situacije.

V duhu omejitev v času epidemije je minuli teden potekala tudi izredna seja logaškega občinskega sveta. Tokrat je bila sklicana kar v veliki dvorani Narodnega doma, da so prisotnim lahko zagotovili varnostno razdaljo, ob vhodu pa so razdelili tudi zaščitne maske. Glasovanje o sklepih je potekalo kot nekoč – z dvigom zelenih in rdečih kartončkov.

Več v prispevku Blanke Markovič Kocen.

Košarkarski klub Cerknica v teh dneh deluje po svojih najboljših močeh. Epidemija je predčasno zaključila športno sezono, hkrati pa malo pokvarila praznovanje 50. obletnice kluba, pravi član upravnega odbora KK Cerknica Boštjan Udovič.

Treningi tako potekajo na daljavo, saj menijo da morajo igralci in igralke ostati aktivni. Trenerji jim vaje pošljejo vsako nedeljo. Košarkarska zveza Slovenije pa je klubom že poslala smernice za treninge na prostem, a v številčno okrnjeni obliki. Več v prispevku.

Avtor: Aljaž Červek 

Na območju Notranjskega parka, po sprehajalnih, gozdnih in planinskih poteh, presahlem Cerkniškem jezeru in kolovozih vsakodnevno opažajo kros motorje in štirikolesnike. Vožnja z motornimi vozili v naravnem okolju ni dovoljena. Notranjski regijski park pa je celo zavarovano območje narave!  

Cerkniško jezero je zelo pomembno mokrišče za ptice. Na območju Notranjskega regijskega parka je bilo opaženih preko 270 različnih vrst ptic. Od nas je odvisno, če bomo v času selitve in prezimovanja na njem še naprej opazovali redke sramežljive ptičje goste in jate rac, gosi ali pa žerjavov. Cerkniško jezero pa je, kot je izpostavil direktor parka Matevž Podjed, pomembno gnezdišče za ptice.  Na jezeru gnezdi kar sto vrst ptic, med drugim je v zadnjih leti jezero postalo največje gnezdišče kosca  v Sloveniji. Da že dolgo živi z ljudmi iz objezerskih krajev, govori tudi dejstvo, da ima v teh krajih domače ime  hrestač. Poslušaj. 

Foto: Notranjski park