Društvo likovnikov Logatec letos ustvarjalce vabi k sodelovanju na že 16. likovni natečaj, ki pa se je tokrat, glede na situacijo in izvedbo, preimenoval v e ex tempore.  Razpis velja do sobote, tema pa je Pomlad 2020. Običajno žigosanje platen seveda tokrat odpade.

Fotografije pa morajo seveda dovolj kakovostne, da bo žirija po njih lahko ocenila dela. Kdaj pa jih bodo lahko postavili na ogled tudi v fizični obliki, je seveda še nemogoče napovedati. Poslušaj, kaj je povedal predsednik društva Janez Ovsec.

 foto: arhiv društva

V času epidemije koronavirusa so dejavni tudi na župnijski Karitas Ilirska Bistrica. Kot je povedala vodja bistriške Karitas Božidara Česnik, je bilo njihovo skladišče pred epidemijo prazno. V začetku marca pa so dobili zaloge hrane iz humanitarne pomoči Evropske unije ter slovenske in škofijske Karitas. To zdaj že tretji teden dvakrat tedensko delijo svojim uporabnikom. Zaradi varnosti se za prevzem paketov predhodno dogovorijo.

Trenutno se po pomoč na Karitas obrača okrog sto družin, kar pomeni približno tristo ljudi iz bistriške občine. Poslušaj.

Učenci in dijaki se še naprej izobražujejo od doma. Pouk na daljavo je po negotovem prvem tednu stekel, čeprav je zaprtje  šol v času epidemije na začetku mnogim postavilo tisoč vprašanj. Ali bodo učenci snov razumeli, ali bo njihova računalniška oprema zadostovala, ali celo, kje jo dobiti.

Kljub vsemu je ravnateljica OŠ Rakek Anita Knez  s trenutnim stanjem zadovoljna, poudarja pa, da je  v tem obdobju ključno sodelovanje med učiteljskim zborom in starši. Poslušaj.

Območno združenje RK Postojna Pivka vsako leto v začetku maja krvodajalce povabi k darovanju krvi in tudi letos bo tako. Seveda pa bo akcija zaradi epidemije potekala drugače kot običajno. Spremenjena je lokacija, namesto v dijaškem domu SGLŠ bodo krvodajalce sprejemali na OŠ Antona Globočnika, vse krvodajalce pa bodo o potrebah po krvi ter času in načinu  odvzema obvestili preko SMS-ja.

Kot sicer pravi sekretarka Erika Dekleva, zaloge krvi v Sloveniji zaenkrat zadostujejo potrebam, saj je bilo odpovedanih mnogo načrtovanih operacij, tudi nesreč je manj kot v običajnih razmerah.

 Na današnji dan pred 90 leti je v Londonu za posledicami prometne nesreče umrl slikar Franjo Sterle, rojen leta 1889 v Dolenji vasi pri Cerknici.

 V Ljubljani je  med letoma 1903 in 1905 obiskoval oddelek za kiparstvo umetnoobrtne strokovne šole, za tem do leta 1908 še strokovno šolo za lesno industrijo, kjer se je odlikoval v dekorativnem risanju. Leta 1914 je uspešno zaključil šolanje ne slikarski akademiji na Dunaju. Nato je bil mobiliziran, zato je slikarsko specialko končal leta 1918.

V Ljubljani je Društvo jugoslovanskih umetnikov, industrijcev in trgovcev ustanovilo društvo Probuda, ki se je kasneje razvila v visoko šolo za umetnost in industrijo.

Na tej šoli so kot pedagogi poleg Sterleta med drugim poučevali tudi Jože Plečnik, Matija Sternen in Maksim Gaspari.  Med njihovimi učenci sta bila tudi Lojze Perko in Frančišek Smerdu.  Sterle je šolo vodil do leta 1925, nato je deloval kot svobodni umetnik. Tistega leta je izšla knjiga Mihaela Kabaja, Cerkniško jezero in okolica, Sterle jo je uredil in zanjo prispeval likovno gradivo.  Leta 1930 je študijsko potoval po Italiji, južni Franciji in Angliji. Istega leta je umrl v Londonu za posledicami prometne nesreče, ko ga je podrl motociklist.

Franjo Sterle je  je kot izvrsten organizator in pedagog mnogim domačim talentom omogočil prvo umetniško izobrazbo. Bil pa je tudi izreden umetnik portretist. Upodobil je pomembne zgodovinske osebnosti, kot so:  Danilo Cerar, Ivan Hribar, škof Jeglič, Rudolf Maister, Ivan Tavčar, Franja Tavčar in Josip Stritar. Zapusti je tudi nekaj krajin iz ljubljanske okolice in pokrajine svojega otroštva – Cerkniškega jezera. V samozaložbi je izdal tri razglednice. 

V Dolenji vasi na tega akademskega slikarja spominja obeležje na rojstni hiši. Slikarjevi rojaki pa so njegova dela videli na odprtju Knjižnice Jožeta Udoviča Cerknica  leta 2001. Odprtje novih prostorov je namreč spremljala razstava treh notranjskih umetnikov, poleg Franja Sterleta še Maksima Gasparija in Lojzeta Perka.