Najvišje občinsko priznanje na področju kulture v Občini Postojna, priznanje Miroslava Vilharja, je letos prejelo Kulturno društvo Slavina. Društvo deluje v kraju, ki je bil stoletja pomembno kulturno središče večjega dela Pivške kotline. Osnovali so ga kmalu po osamosvojitvi Slovenije. “S silnim zagonom je preseglo vsa pričakovanja ustanoviteljev”, so zapisali v obrazložitvi.

V okviru društva je najprej nastal moški pevski zbor, ki se je kasneje preoblikoval v  Vokalno skupino Slavna. Znotraj društva delujeta tudi pritkrkovalska sekcija in domoznanska sekcija. Slednja se je dotaknila tudi širšega slovenskega prostora. Leta 2002 je izdala ponatis knjige »Slavina«  Janeza Zabukovca in leta 2005 »Slavenski zbornik«. Oživlja spomin na rojaka Josipa Gorupa plemenitega Slavinjskega. Pripravlja tudi redna predavanja, predstavitve knjig  in razne  druge izobraževalne dogodke.

Eden največjih izzivov, s katerim se je spopadlo Kulturno društvo Slavina, je bila obnova stare, propadajoče šole sredi vasi. Da bi nekdanjo šolo rešili pred propadom ter si zagotovili prostore za delovanje društva, so jo vzeli v najem  ter jo v nekaj letih, v veliki meri tudi z delom članov, popolnoma obnovili.

Društvo deluje že 27 let, njegova aktualna predsednica pa je Nežka Spinelli. 

Kolesarski turizem postaja vse bolj pomemben, ne samo priljubljen. Turiste spodbuja k dejavnostim, ki ohranjajo naravo in spodbuja lokalno gospodarstvo. RRA Zeleni kras je prepričan, da imamo v regiji veliko možnosti, da razvijemo kolesarski turizem. Ta se razvija skozi projekt »Adrenalinsko doživljanje legend in zgodb na kolesu – Bodi legenda«. V njem sodelujejo  občini Postojna in Ilirska Bistrica, Zavod  Znanje Postojna in RRA Zeleni kras.

Gre za projekt v okviru 3. javnega poziva LAS Med Snežnikom in Nanosom, vreden nekaj več kot 45.000 evrov, ki ga sofinancira Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja. RRA Zeleni kras je  v petek pripravil delavnico delavnici na temo˝ Značilnosti kolesarskih nastanitev in kolesarskega turista˝  udeležili so se jo ponudniki iz Postojne in širše okolice in zainteresirani kolesarji. Delavnico je vodil geograf, ki aktivno sodeluje pri razvoju kolesarskega turizma v Sloveniji, Dušan Štrucl Dixi. Poslušaj. 

Foto: RRA Zeleni kras 

Drage dame in vaše slabše polovice… bliža se najbolj zaljubljeni dan v letu, ki je v sodelovanju z Gostilno in pizzerio Čuk iz Postojne lahko še bolj čaroben!

Na urednistvo@radio94.si nam sporočita naslov vajine najlepše ljubezenske pesmi in če jo bosta v petek, prav na Valentinovo slišala na Radiu 94, nas čimprej pokličita na 05 701 00 00 in se uvrstita v boben za žreb.

Svoje borbončice bosta lahko razvajala na romantični večerji v Gostilni in pizzeriji Čuk v Postojni!

Domoznanski oddelek bistriške Knjižnice Makse Samsa je bogatejši za dve pomembni zgodovinski listini, in sicer izvirni vpisni knjigi nekdanjih planinskih zavetišč na Sviščakih in Klanski polici iz 30. let prejšnjega stoletja. Listini je hranila družina pokojne učiteljice Vide Gojkovič, bistriške rojakinje iz Vrbovega. Kot pojasnjuje Ivan Simčič, kustos Pokrajinskega muzeja Koper, sta ta dva bisera zanimiva tudi zato, ker sta v knjigi iz Sviščakov leta 1936 kot obiskovalca vpisana tudi znani tržaški pisatelj Boris Pahor in hrušiški rojak, duhovnik Štefan Cek.

 Dokumentarno gradivo, ki ga je hranila Vida Gojkovič, je njena družina velikodušno odstopila Pokrajinskemu muzeju Koper in Knjižnici Makse Samsa. Bogata zbirka dokumentov, fotografij, korespondenc, časopisnih člankov in drugega gradiva je pomemben prispevek zlasti na področju zgodovine šolstva na Bistriškem 

Gradivo, ki je pomemben del lokalne kulturne dediščine, si bo v digitalni obliki mogoče ogledati v Knjižnici Makse Samsa, ki bo hranila tudi obe originalni vpisni knjigi s Sviščakov in Klanske police. Ivan Simčič pa ob tem poziva vse, ki v svojih predalih morda hranijo zanimivo dokumentacijo, povezano z zgodovino domačih krajev, da jo prinesejo na vpogled pristojnim zavodom, ki bodo znali oceniti pomen gradiva in ga primerno shraniti za bodoče rodove.  Prisluhni. 

V teh dneh se v Ilirski Bistrici zaključuje mesec kulture, ki ga je organiziral TIC Ilirska Bistrica. Program je med drugim soustvarjala Glasbena šola Ilirska Bistrica, ki je za začetek sredi januarja pripravila odmeven koncert primorske pianistke Mete Fajdiga. Pojasnjuje ravnatelj glasbene šole Martin Lenarčič.

 Pred kulturnim praznikom je potekal večer slovenskih skladateljev, danes zvečer bo pa v Glasbeni šoli Ilirska Bistrica ob 19. uri potekal zadnji koncert v okviru meseca kulture. Zaigral bo tri Les Petites Couchons. Poslušaj.