Novice

  • PREDSTAVILI ARHEOLOŠKE RAZISKAVE LETALA

    V parku vojaške zgodovine v Pivki so predstavili rezultate arheološke raziskave britanskega lovskega letala Supermarine Spitfire MJ116, ki je septembra 1944 strmoglavil ob Ižanski cesti v Ljubljani. Poseben poudarek je bil na predstavitvi očiščenega in konzerviranega letalskega motorja.

    Ob 75-letnici sestrelitve spitfireja je Arheološki raziskovalni konzorcij za Ljubljano po naročilu Muzeja in galerij mesta Ljubljane lani na podlagi predhodne arheološke raziskave uspešno izpeljal prvi del dviga ostankov letala. V drugem delu raziskave pa je arheološki ekipi uspelo izvleči srce letala, slavni Rolls-Royceov motor Merlin 63 iz globine več kot sedmih metrov, kar je najgloblja z arheološkimi raziskavami dosežena ostalina na Ljubljanskem barju, je za STA po torkovi predstavitvi povedal direktor Parka vojaške zgodovine Janko Boštjančič.

    To je bilo prvo sistematično izkopavanje tovrstnih ostankov vojaških konfliktov preteklega stoletja na Slovenskem. Gre za najbolj ohranjene ostanke od več kot 200 letal, ki so med vojno padla na slovensko ozemlje.

    Zahteven arheološki podvig je ves čas spremljala kamera režiserja in snemalca Marka Kočevarja, ki je poleg dragocenega dokumentarnega gradiva zabeležila tudi neponovljive trenutke skrbi in radosti raziskovalne ekipe in domačinov. Kratki dokumentarni film Spitfire je več kot letalo, je ikona je bil ob predstavitvi rezultatov raziskave prvič na ogled javnosti.

    Kultna letala spitfire so se v zgodovino zapisala kot ena najbolj znanih, najlepših in najbolj slavnih letal vseh časov, v bitkah na nebu pa so jih odlikovale tudi izjemna aerodinamika in odlične manevrske lastnosti.

    Enosedežni lovec Spitfire MJ116 je kot del skupine letal 73. eskadrilje zračnih sil Združenega kraljestva 18. septembra 1944 poletel z letališča Canne pri južnoitalijanski Foggii nad Ljubljano s ciljem obstreljevanja vojaškega letališča v Polju in železniške proge v Zalogu. Letalo, ki ga je pilotiral vodnik Peter J. Clark, je bilo zadeto v ostrem odzivu nemške protiletalske obrambe.

    Nepoškodovanemu pilotu je uspelo še pravočasno odskočiti in varno pristati na obrobju Ljubljane, medtem ko je spitfire kmalu po usodnem zadetku strmoglavil in se z leti pogreznil v barjanska tla.

    Foto: Simon Avsec 

    Avtor:STA
  • KDAJ BODO KANALIZACIJO PREVZELI V UPRAVLJANJE?

    Kot smo že poročali, sta JP Komunala Cerknica in Občina Loška dolina  vsaka na svojem bregu ostali zaradi primarnega vodovoda med Viševkom in Žago. Novo nesoglasje je nastalo pri novi kanalizaciji za Iga vas in Kozarišče.

    Komunala je (še) ne želi prevzeti v upravljanje. Zakaj ne, smo vprašali direktorja Antona Kranjca, zakaj je občina nad to potezo osupla, pa nam je povedal župan Janez Komidar. Poslušaj. 

    Avtor:Maruša Mele Pavlin
  • NA TURISTIČNIH TOČKAH JE MOŽNOST OKUŽBE VEČJA

    Postojna s Postojnsko jamo je magnet za tuje obiskovalce in čeprav je do prave turistične sezone še nekaj mesecev, morajo v Zdravstvenem domu Postojna upoštevati tudi to,  še posebej v teh dneh, ko je v ospredju koronavirus. V primeru suma na to bolezen pri turistih bi ukrepali tako kot sicer, pravi direktorica Zdravstvenega doma, prim. Irena Vatovec.

    Kot je povedala, zdravstveni delavci glede te bolezni sicer upoštevajo splošna priporočila, največ ukrepov je na področju preprečevanja širjenja virusa.Kar se diagnostične opreme tiče, lahko obvladajo 10-15 primerov, pravi zdravnica. Poslušaj. 

     

    Avtor:Zasebno: Mateja Jordan
  • SKLADIŠČE V GLOBOVNIKU POKA PO ŠIVIH

    Tako kot v drugih komunalnih podjetjih po državi se tudi v Javnem podjetju Komunala Ilirska Bistrica soočajo s težavami s skladiščenjem odpadne embalaže, ki je za to registrirana podjetja že od leta 2018 ne prevzemajo in odvažajo, kot bi morala. Komunala po občini mesečno zbere in odpelje okrog 50 ton mešane embalaže.

    To skladiščijo v šotoru v zbirnem centru Globovnik, kjer je prostora za 150 ton odpadne embalaže. Vendar pa je skladišče trenutno že skoraj polno. Kot ocenjuje direktor Komunale Ilirska Bistrica Igor Batista, bodo kapacitete zadoščale le še za dva meseca. Skladiščenje tako velikih količin odpadne embalaže je za Komunalo tudi velik finančni zalogaj, saj morajo redno izvajati dezinsekcije in deratizacije, še opozarja Batista. Na Komunali sicer razmišljajo tudi o postavitvi dodatnega skladiščnega prostora v Globovniku. Kot poudarja Batista, so to le kratkoročne rešitve, zato od okoljskega ministrstva zahtevajo sistemske rešitve in čim prejšnji sprejem interventnega zakona, ki bi vsaj začasno rešil nevzdržne razmere po komunalnih podjetjih.

    Druga težava, s katero se poleg kodpadne embalaže te dni spopadajo komunalna podjetja, pa je prevzem odpadnega blata iz komunalnih čistilnih naprav. Na bistriški Komunali, kjer letno zberejo 120 ton blata iz komunalnih čistilnih naprav, to trenutno skladiščijo v nedehidrirani obliki v zalogovniku, saj pristojna podjetja zaradi omejenih možnosti oddaje odpadnega blata ne prevzemajo več. Poslušaj. 

     

     

    Avtor:Katja Kirn Vodopivec