Med opraševalci najbolj poznamo domače medonosne čebele, še posebej njeno podvrsto kranjsko čebelo ali kranjsko sivko. A domače čebele niso edini opraševalci v naravi. Zelo pomembni so divji opraševalci, v prvi vrsti so to divje čebele. Žal so divji opraševalci še bol ogroženi kot medonosna čebela.

V Sloveniji je bilo doslej najdenih več kot 500 vrst divjih čebel, od tega 35 vrst čmrljev in 500 vrst čebel samotark. Te so z vidika kmetijstva še bolj pomembne, ogrožajo jih podobni dejavniki kot medonosno čebelo. A domačim čebelam pomagajo čebelarji, divje pa so prepuščene same sebi v bolezni, pomanjkanju hrane in prostora za gnezdenje. S pomočjo strokovno-raziskovalnega sodelavca z Nacionalnega inštituta za biologijo dr. Danila Bevka smo izvedeli, kaj ogroža divje opraševalce in kako jim lahko pomagamo. Poslušaj! 

Zgibanko je pripravil Nacionalni inštutut za biologijo. 

Tretje jamarsko društvo na svetu, imenovalo se je Anthron, je bilo pred 131 leti ustanovljeno v Postojni, prehitela sta ga le Dunaj in Trst. Brez dvoma  pa ima Postojna svetovni primat na področju speleobiologije. Biološka veda, ki se  poglavitno ukvarja z živalmi iz jamskega okolja, se je rodila prav v Postojnski jami.  Postojna je tako lahko upravičeno ponosna na svojo kulturno in naravoslovno zgodovino.

Na letošnji Poletni muzejski noči jo bo osvetlil Notranjski muzej Postojna. Razstavo z Naslovom Generacije speleobiologov je v sodelovanju z Oddelkom za biologijo na biotehniški fakulteti in Prirodoslovnim muzejem Slovenije pripravil muzejski svetnik, biolog Slavko Polak. V soboto jo bodo odprli na Titovem trgu in tam prej pripravili še otroško delavnico, tudi muzejska stavba v soboto ne bo samevala. Poslušaj. 

Otroci na Poletni muzejski noči vedno zelo uživajo, tudi lani so. 

Foto: Notranjski muzej Postojna 

Kulturno-turistično društvo Hotedršica v soboto in nedeljo pripravlja tradicionalni dogodek Kresna nedelja. Predsednica društva Brigita Vehar pravi, da na prireditvi ne bo toliko kulturnega programa kot po navadi. Ker je dolgo veljala omejitev druženja, ga niso mogli pripraviti.

 Kljub vsemu pa bo zanimivega dogajanja za vse dovolj – predvsem na svežem zraku. V soboto se bodo s pripovedovanjem pravljic posvetili otrokom, v nedeljo pa bodo obiskovalci spoznali znamenitosti na krožni poti po Hotedršici. Več v prispevku. 

Notranjski regijski park bo tudi letos poskrbel za nekaj vznemirljivih počitniških dni. Prve poletne počitnice   bodo potekale od 1. do 3. julija med 9. in 12. uro, druge pa bodo konec avgusta. Primerne so za otroke, starejše od 6 let.

Tudi tokrat jih bosta vodila biolog Jošt Stergaršek in geograf Dejvid Tratnik, ki opozarja, da je za prvi del počitnic na voljo le še nekaj prostih mest, pa čeprav je park razpis objavil šele v soboto. Maksimalno število otrok, ki jih bodo sprejeli, je 30.

Foto: NRP 

Projekt Knjižnica pod krošnjami je že dobro prepoznavna parada branja in druženja. Naslov te zelene knjižnice iz leta v leto postaja bolj mobilen, saj nudi priložnost odmika v naravo in je prostor za vse generacije, jutri pa se prvič začne tudi v Logatcu.

Knjižnica Logatec je združila moči s Programom za mlade. Obetajo se torej bralne avanture za mlade in odrasle na prostem, ki ponujajo stik z vsem, kar se dogaja okrog nas, sicer pa projekt te dni vključuje tudi druge dejavnosti in prireditve. Direktor Knjižnice Logatec Marko Zupanc nam je zaupal nekaj o vseslovenskem projektu Knjižnice pod krošnjami in kako bo to potekalo v Logatcu. Več v prispevku. 

Fotografiji: knjiznicapodkrosnjami.si