Na Idrijskem bodo jutri v sklopu Poletne muzejske noči obudili zgodovinski lik prebrisane tihotapke Melhiorce, sicer resnične zgodovinske osebnosti iz začetka 18. stoletja. Preprodajala je čipke in tihotapila ukradeno živosrebrno rudo, kljub temu pa so jo ujeli in zaprli na idrijski grad.

V tem duhu bo predstavljena tudi zgodovina gradu in muzejske razstave, sicer pa Poletno muzejsko noč organizira Skupnost muzejev Slovenije. Pogovarjali smo se z višjo kustosinjo Mestnega muzeja Idrija Marijo Terpin Mlinar, ki nam je zaupala nekaj o jutrišnjem programu.

Slika: idrija.si

Poletje v Knjižnici Logatec bo zelo pestro. Otroci bodo uživali v Pravljičnih uricah pod lipo in brali v okviru projekta Poletavci, letošnja novost pa je Knjižnica pod krošnjami. 

V sodelovanju s Komunalnim podjetjem Logatec, pridružila se je tudi izmenjevalnica Podarim-dobim, pa bo v knjižnica v ponedeljek od 16. do 19. ure organizirala težko pričakovano izmenjevalnico. Poimenovali so jo Prevetrimo omaro 2. Kako bo potekala, nam je povedala knjižničarka Urška Orešnik. Poslušaj. 

Že lani so se imeli lepo. 

Foto: arhiv Knjižnice Logatec 

V okviru tradicionalne Poletne muzejske noči bo v soboto svoja vrata za obiskovalce odprl tudi grad Prem. Ob 18. uri bodo odprli fotografsko razstavo o 1. svetovni vojni, v viteški dvorani pa bodo na ogled postavili visokogorske kitajske narodne noše. Ob 21. uri pripravljajo tudi brezplačen voden ogled stalne muzejske zbirke in gradu.  Razstavi je pripravil zgodovinar Jakob Marušič, ki se posveča raziskovanju soške fronte.

Sicer pa bo grad med poletno sezono odprt vsak dan med 10. in 19. uro. Letos za obiskovalce pripravljajo še posebno novost – odkrivanje grajske skrivnosti. Po več letih pa bodo na gradu letos obudili tudi prireditev Srednjeveški dan. Ta bo potekala 12. julija. Na gradu se bosta odvila tudi dva koncerta. Uveljavljeni glasbenik in violinist Zdravko Pleše se bo predstavil s koncertom Kette nas povezuje, obiskovalci pa bodo lahko prisluhnili tudi keltskim ritmom irske glasbe. Poslušaj. 

Logaški likovniki v duhu ustvarjalnosti pojutrišnjem pripravljajo srečanje akvarelistov v mirnem okolju grajskega parka Vitez v Logatcu. Pri akvarel tehniki gre za slikanje s tušem in prozornimi, v vodi topljivimi barvili. Kljub temu, da je tehnika lahkotna, je izvajalsko zelo zahtevna.

Ustvarjalci bodo motive naknadno določili in postavili priložnostno razstavo, po želji pa tudi ogled zanimivosti Logatca in okolice. Srečanje bodo izvedli v vsakem vremenu. Pogovarjali smo se z Janezom Ovscem, predsednikom Društva likovnikov Logatec.

Fotografije: Društvo likovnikov Logatec FB 

Med opraševalci najbolj poznamo domače medonosne čebele, še posebej njeno podvrsto kranjsko čebelo ali kranjsko sivko. A domače čebele niso edini opraševalci v naravi. Zelo pomembni so divji opraševalci, v prvi vrsti so to divje čebele. Žal so divji opraševalci še bol ogroženi kot medonosna čebela.

V Sloveniji je bilo doslej najdenih več kot 500 vrst divjih čebel, od tega 35 vrst čmrljev in 500 vrst čebel samotark. Te so z vidika kmetijstva še bolj pomembne, ogrožajo jih podobni dejavniki kot medonosno čebelo. A domačim čebelam pomagajo čebelarji, divje pa so prepuščene same sebi v bolezni, pomanjkanju hrane in prostora za gnezdenje. S pomočjo strokovno-raziskovalnega sodelavca z Nacionalnega inštituta za biologijo dr. Danila Bevka smo izvedeli, kaj ogroža divje opraševalce in kako jim lahko pomagamo. Poslušaj! 

Zgibanko je pripravil Nacionalni inštutut za biologijo.