Inšpektorat za delo je opozoril, da je delodajalec odgovoren za varno in zdravo delo delavcev ter sprejetje in izvajanje vseh potrebnih ukrepov v ta namen tudi v trenutnih epidemioloških razmerah. Dolžan je tudi pridobiti ter upoštevati usmeritve in priporočila medicinske stroke in ukrepe vlade, namenjene zaščititi delavcev pred okužbo.

Prijave, ki jih dobivajo v aktualnih razmerah, se nanašajo tako na vprašanja osebne zaščitne opreme, razdalje in podobno, pa tudi na vprašanja odpovedi delovnega razmerja, koriščenja dopusta … Skoraj nihče od delodajalcev se o ukrepih ni posvetoval z izvajalcem medicine dela, še sporočajo z inšpektorata. Predstojnica Inštituta za medicino dela, prometa in športa dr. Metoda Dodič Filfak pa opozarja, da je situacij v eni sami proizvodnji toliko, da lahko o ukrepih svetuje samo nekdo, ki jo zelo dobro pozna. Poslušaj. 

Foto: osebni arhiv 

Večgeneracijski centri Točke moči so zaradi epidemije novega koronavirusa zaprti. Čeprav so vajeni z uporabniki delati na osebnem nivoju, pa so se zaposleni kmalu aktivirali in svoje dejavnosti prenesli na svetovni splet, razlaga vodja projekta Nina Vanita Hočevar, ki pri Ljudski univerzi v Postojni poteka v okviru Zavoda Znanje.

 Vodje večgeneracijskih centrov so tako spoznale tudi otroke in vnuke svojih uporabnikov. Nina Vanita Hočevar razmišlja, da je položaj prinesel tudi marsikaj dobrega.  Uporabnikom, ki potrebujejo pomoč, pogovor in podporo so na voljo tudi na več telefonskih številkah. Poslušaj. 

Obiskovalci se po Parku vojaške zgodovine niso sprehodili že en mesec. Čeprav za zaprtimi vrati ali doma, pa so njegove zbirke še vedno predmet proučevanja, arhiviranja  in evidentiranja. Povezanost z okoljem, kjer deluje, pa dokazujejo  tudi trije zaposleni, ki pomagajo pivški civilni zaščiti.  

Del ekipe je ponudil roko civilni zaščiti. Trije sodelavci in muzejski kombi so nepogrešljivi v logistiki pivške civilne zaščite. Direktor Janko Boštjančič  pa gleda naprej, v čas po epidemiji. Ne pozabimo, da je Park vojaške zgodovine največji muzejski kompleks v državi, ustanovila pa ga je občina. V Pivki zato pripravljajo več predlogov, s pomočjo katerih bi muzej prišel do državnega sofinanciranja. 

Trije zaposleni iz PVZ so civilni zaščiti v Pivki velika pomoč. 

Foto: Občina Pivka in PVZ 

Katoličani po vsem svetu danes praznujejo veliko noč, ki je najpomembnejši krščanski praznik, saj slavi Jezusovo vstajenje od mrtvih. Za kristjane je velika noč praznik veselja in upanja, saj verujejo, da je Jezus s svojim vstajenjem premagal telesno in duhovno smrt ter za vse prinesel upanje, za kristjane pa tudi upanje na vstajenje po smrti. Na največji krščanski praznik smo o pomenu velike noči poklepetali z župnikom Alojzom Milharčičem iz župnije Knežak.

Glede na izredne razmere in trenutni položaj, ki nas je popeljal v karanteno, je praznovanje letošnje velike noči nekoliko drugačno, kot so ga verniki vajeni. Velikonočne maše bodo škofje in župniki vodili brez navzočnosti vernikov. Ti sicer lahko prenos maš spremljajo prek televizijskih in radijskih signalov. Vendar, kot pravi župnik Milharčič, je bistvo vsakega praznovanja to, da drug drugemu posvetimo nekaj časa. Skozi preizkušnje, ki se nam dogajajo, pa nam, kot pravi župnik, Bog in narava gotovo tudi sporočata, da smo za posledice svojega ravnanja odgovorni sami. 

Terapevtsko pravljico O HUDOBNEM ZMAJU KORONARJU IN KAKO SO GA LJUDJE S SKUPNIMI MOČMI PREMAGALI, ki pomaga otrokom bolje razumeti situacijo v kateri se trenutno nahajamo zaradi širjenja virusa, sta pro bono napisali sestri – otroška klinična psihologinja in psihoterapevtka Klára Veselská ter scenaristka in režiserka Alice Čop, ki že 18. leto vodi Lutkovno gledališče Velenje. Z eno odlično idejo je prispevala tudi njuna mamica, Eva Veselská, z drugimi super idejami pa Kajetan Čop, ki je tudi narisal zmaja.

Njihova želja je bila pomagati otrokom v stiski, saj so mnogi zmedeni in prestrašeni, nekateri celo travmatizirani. Ne razumejo, zakaj morajo ostati doma, zakaj ne smejo srečevati svojih prijateljev in starih staršev, zakaj doma morebiti vlada napetost. Še posebej majhni otroci, ki se jim šele razvija abstraktno mišljenje, so po njunem mnenju potrebovali konkretno podobo koronavirusa, da bodo lažje razumeli, proti čemu se borimo. Pravljični “Zmaj Koronar” in njegovi pomagači “Virusarji” so negativni, hkrati pa tudi komični liki – in kot vse pravljice, ima tudi ta srečen konec. 

Več o zgodbi nam je zaupal Kajetan Čop (pravljični PR).

Svojo pravljico v tiskani verziji lahko dobite na: kajetancop@gmail.com

Zgodbi lahko prisluhnete tudi na spodnji povezavi:
https://www.youtube.com/watch?v=5fLCoBiIROs&feature=youtu.be&fbclid=IwAR0sjxSxHjOwLaj1AOIe8PSA5ukuauGVQ8c8U9SDBZoQujTJO3gImwvi6Jg