Cerkev sv. Petra stoji na rahli vzpetini v zahodnem delu pivškega trškega jedra. Obdaja jo cerkvena ograda, znotraj katere je tudi pokopališče. Stavba je v osnovi srednjeveška, skupaj s krajem se omenja že leta 1300.

O njenem srednjeveškem poreklu govorita tudi star patrocinij sv. Petra in stroga pravilna usmerjenost prezbiterija proti vzhodu, kar je značilno za srednjeveške cerkve. Današnjo podobo je dobila z obsežno prezidavo sredi 17. stoletja. Kasneje večjih posegov na zunanjščini ni bilo več. Kaj pa v opremi in poslikavah? Odgovor smo poiskali pri višji konservatorki Zavoda za varstvo kulturne dediščine v Novi Gorici Minki Osojnik. Poslušaj. 

Foto: wikipedia 

Predsednik Obrtno-podjetniške zbornice Logatec Bogdan Oblak pravi, da so logaški obrtniki bolj prizadeti zaradi epidemije same kot zaradi ukrepov, ki jih je prinesla s sabo. Pozdravljajo večino ukrepov, ki jih je vlada sprejela v pomoč gospodarstvu. Oboji imajo enak cilj: čim hitreje preiti iz epidemije v okrevanje gospodarstva in nato v gospodarjenje, kot je bilo pred krizo. Nove potrebe in nova vprašanja pa se jim porajajo sproti, po večini pa ugotavljajo, da bi se dalo stvari poenostaviti. 

Veliko pričakujejo od drugega paketa ukrepov oziroma zakona, ki je v pripravi. V Logatcu ni obrtnika, ki ga zdajšnji položaj, ne bi prizadel. Bogdan Oblak pa tako logaške kot ostale obrtnike in gospodarstvenike deli na tri skupine. Najbolj so prizadeti tisti, ki so ustavili delo, sledijo jim tisti, ki so posredno odvisni od njih in logistike. Tretji pa so vojni dobičkarji. Poslušaj. 

foto: OZS Logatec 

V Občini Postojna že nekaj dni ni novih okužb s koronavirusom, kar kaže, da se občani držijo priporočil in odlokov. Poveljnik občinskega štaba civilne zaščite Cveto Kravanja je zadovoljen, ker je kršiteljev zelo malo.

Tudi v postojnski občini so se odločili, da na maske ne bodo čakali. Po zgledu ostalih občin in šivilj iz Univerzitetnega kliničnega centra so se odločili, da jih sešijejo sami. Pod spretnimi prsti je tako do torka nastalo več kot 15 tisoč mask. Maske bi morale že biti v vsakem gospodinjstvu. Nekateri občani jih vendarle niso dobili, ker so mimoidoče preveč vabljivo gledale iz njihovih poštnih nabiralnikov. Če je tako, naj jih pridejo iskat na civilno zaščito, pravi poveljnik. Prisluhni. 

S precejšnjo zamudo se je pred kratkim začela že dolgo načrtovana gradnja krožišča na zdajšnjem križišču med Reško in Titovo cesto v Postojni. Na Direkciji Republike Slovenije za infrastrukturo (DRSI) so končno le uslišali  pobude postojnske občine in z njo že lani podpisali sporazum o delitvi stroškov za investicijo.

Po Zakonu o cestah je občina namreč dolžna financirati ureditve skozi naselja. Kot pravi župan Igor Marentič,  bodo izvajalci zamudo zaradi trenutne situacije skoraj zagotovo nadoknadili.

Tudi večjega turističnega obiska v prihodnjih mesecih ne pričakujejo, pravi Marentič. Če pa krožišče ne bi bilo dokončano do konca junija, bi dela lahko zaključili v septembru. Celotna investicija je vredna nekaj manj kot  milijon 167 tisoč evrov, občina Postojna bo prispevala malo več kot 280 tisočakov. Kot pojasnjujejo na DRSI, je rok za dokončanje del odvisen od trenutne epidemiološke situacije, promet pa trenutno poteka tako kot v nesemaforiziranem klasičnem T križišču s popolno zaporo kraka proti Postojnski jami. V naslednjih mesecih bodo postopno zapirali še ostale krake.

Marentič je zadovoljen, da je izdelana tudi že idejna zasnova za krožišče v Zalogu. Več v prispevku. 

Big band Cerknica poleti tradicionalno pripravi koncert Cerkniško Jazzero. Letos so priprave nanj zelo otežene. Člani zasedbe in skupine Duwai Orchestra so se zato odločili za inovativen korak. Še bolj jih je povezala skladba, ki so jo vsak na svojem domu posneli kar s telefonom in jo ponudili poslušalcem na svetovnem spletu. Umetniški vodja Goran Krmac pravi, da želi big band tudi na ta način ostati povezani s poslušalci in upravičiti njihovo zaupanje ter vlogo duhovnega bogatitelja, ki so mu jo zaupali. Izbrali so optimistično pesem Mal se nasmej.

Tubist Goran Krmac je akademski glasbenik, ki ustvarja tudi lastno glasbo in sodeluje v različnih glasbenih projektih. Epidemija je spremenila tudi njegov način življenja. Stran od odrov najde še več časa za ustvarjanje lastne glasbe. »Ustvarjalni ljudje smo tisti, ki smo navajeni, da se znajdemo in da najdemo nove načine, kako nadaljevati svoje delo,« razmišlja.

V času epidemije, je marsikdo, ob gledanju filmov, poslušanju glasbe in branju knjig spoznal, da je umetnost nepogrešljiva v naših življenjih. Goran Krmac pa pravi, da so se po drugi strani tudi umetniki začeli še bolj zavedati odgovornosti, da ne poniknejo, ampak še bolj širijo svoje sporočilo. Poslušaj.