Namen svetovnega dneva tuberkuloze, ki ga zaznamujemo 24. marca, je povečati ozaveščenost o eni najbolj pogostih in najbolj smrtonosnih nalezljivih bolezni. Slovenija sicer že dalj časa sodi med države z nizko pojavnostjo tuberkuloze. Register tuberkuloze Republike Slovenije vodi Klinika Golnik. Pri nas je bilo leta 2022 prijavljenih 74 oseb s tuberkulozo.
Vodja registra je prim. Petra Svetina, ki opozarja, da so največja težava odporne oblike tuberkuloze, ki so neobčutljive na standardna protituberkulozna zdravila. S temi imajo kar nekaj težav v vzhodnih evropskih državah. Za dojenčke je na voljo cepljenje proti tuberkulozi, ki pa od leta 2005 ni več obvezno.

V Postojni odpirajo prvi sprejemni in nastanitveni center za mladoletne begunce brez spremstva v Sloveniji. Ti so bili od leta 2016 nastanjeni v Dijaškem domu Srednje gozdarske, lesarske in zdravstvene šole Postojna, ta pa prostor potrebuje za svoje dijake. Mladoletniki brez spremstva bodo nastanjeni v stavbi nekdanjega Primorja na Volaričevi ulici. Prostora v njej je za do 70 ljudi. Prvi pridejo v petek, 10 iz dijaškega doma in trije iz Logatca, je povedala vodja Urada za integracijo in oskrbo migrantov Katarina Štrukelj. 

 Z mladostniki bo delalo več zaposlenih.  V skupini enega strokovnega vodje bo  lahko pet mladoletnikov. Trenutno je zaposlenih devet delavcev, vodja centra,  strokovne vodje, gospodinja in hišnik, iščejo pa še nove strokovne delavce. Vodja nastanitvenega centra za mladoletnike brez spremstva v Postojni je Lea Pignar, ki poudarja, da je njihov cilj opolnomočenje otrok do te mere, da bodo lahko uspešno bivali v slovenski družbi. Da težav, tako kot v preteklosti, ne bo, je prepričan župan Igor Marentič, a pričakuje, da občina dodatnih bremen zaradi večjega števila mladostnikov ne bo imela. Prisluhni. 

V marcu potekajo območna srečanja otroških gledaliških skupin. Na Ilirskobistriškem so se 13. marca predstavile tri skupine. Skupina »Predstava je zabava« z OŠ Dragotina Ketteja Ilirska Bistrica, gledališki klub OŠ Antona Žnideršiča Ilirska Bistrica ter dramski krožek OŠ Rudija Mahniča Brkinca Pregarje. Vse tri si je ogledal strokovni spremljevalec srečanja Gašper Jarni, ki je po ogledu podal strokovno oceno. Dan prej je gostoval na postojnskem območnem srečanju. Nastopili sta Gledališka skupina Ščukice, ki deluje v okviru Kulturno-umetniškega društva Planina, in dramski krožek Osnovne šole Antona Globočnika.
Logaško srečanje otroških gledaliških skupin pa je bilo 14. marca. V Narodnem domu Logatec sta se predstavili otroški skupini Osnovne šole Rovte in odrasla skupina Kulturnega društva Novi oder. Mentorica obeh otroških skupin je Mojca Klemen. Območno srečanje na Cerkniškem bo v četrtek 28. marca, bosta na oder Kulturnega doma Cerknica stopili skupini OŠ Notranjski odred Cerknica. Letošnje državno srečanje otroških gledaliških skupin pa bo v začetku junija v Kamniku.

Fotografija: Gledališka skupina Ščukice (Tjaša Blaško)

Gostja Nedeljske klepeta je bila Postojnčanka, Ana Celin Lenarčič. Ana je diplomirala iz kompozicije in glasbene teorije na Akademiji za glasbo v Ljubljani in iz Glasbene pedagogike, poleg tega pa ima tudi ima diplomo Glasbenega izobraževanja po metodi Willems.

Od zgodnjega otroštva je bila glasba njena stalna spremljevalka, ljubezen in spoštovanje do nje pa ji je približal stari ata s katerim sta večkrat prisluhnila koncertom in nastopom klasične glasbe, največkrat v dvorani Glasbene šole Postojna.

Pela je v zborih: MePZ Gimnazije Koper, APZ Univerze na Primorskem, APZ Tone Tomšič in KZ Krog.

Je profesorica strokovnega predmeta na Srednji vzgojiteljski šoli v Postojni, kjer poleg dveh zborov, vodi tudi tamkajšnji šolski zbor. Kot predana mamica veliko časa posveti svojima malčkoma, ko pa ji uspe najti ali si vzeti nekaj časa samo zase, rada sede na kolo ali se potopi v morske globine.

O avtocesti Postojna-Jelšane smo nazadnje slišali lani. Takrat je Dars pojasnjeval, da bi bilo državni prostorski načrt,  če ne bi bilo zapletov,  po terminskem planu mogoče sprejeti do konca leta 2025, v nacionalnem programu je gradnja predvidena po letu 2030.

 V dveh desetletjih s umeščanja avtocestnega kraka se je zamenjalo že veliko potencialnih tras in priključkov, tudi na Pivškem. Kaj se zdaj dogaja, smo vprašali župana Roberta Smrdelja. Poslušaj.