V času epidemije koronavirusa so dejavni tudi na župnijski Karitas Ilirska Bistrica. Kot je povedala vodja bistriške Karitas Božidara Česnik, je bilo njihovo skladišče pred epidemijo prazno. V začetku marca pa so dobili zaloge hrane iz humanitarne pomoči Evropske unije ter slovenske in škofijske Karitas. To zdaj že tretji teden dvakrat tedensko delijo svojim uporabnikom. Zaradi varnosti se za prevzem paketov predhodno dogovorijo.

Trenutno se po pomoč na Karitas obrača okrog sto družin, kar pomeni približno tristo ljudi iz bistriške občine. Poslušaj.

Učenci in dijaki se še naprej izobražujejo od doma. Pouk na daljavo je po negotovem prvem tednu stekel, čeprav je zaprtje  šol v času epidemije na začetku mnogim postavilo tisoč vprašanj. Ali bodo učenci snov razumeli, ali bo njihova računalniška oprema zadostovala, ali celo, kje jo dobiti.

Kljub vsemu je ravnateljica OŠ Rakek Anita Knez  s trenutnim stanjem zadovoljna, poudarja pa, da je  v tem obdobju ključno sodelovanje med učiteljskim zborom in starši. Poslušaj.

Območno združenje RK Postojna Pivka vsako leto v začetku maja krvodajalce povabi k darovanju krvi in tudi letos bo tako. Seveda pa bo akcija zaradi epidemije potekala drugače kot običajno. Spremenjena je lokacija, namesto v dijaškem domu SGLŠ bodo krvodajalce sprejemali na OŠ Antona Globočnika, vse krvodajalce pa bodo o potrebah po krvi ter času in načinu  odvzema obvestili preko SMS-ja.

Kot sicer pravi sekretarka Erika Dekleva, zaloge krvi v Sloveniji zaenkrat zadostujejo potrebam, saj je bilo odpovedanih mnogo načrtovanih operacij, tudi nesreč je manj kot v običajnih razmerah.

 Na današnji dan pred 90 leti je v Londonu za posledicami prometne nesreče umrl slikar Franjo Sterle, rojen leta 1889 v Dolenji vasi pri Cerknici.

 V Ljubljani je  med letoma 1903 in 1905 obiskoval oddelek za kiparstvo umetnoobrtne strokovne šole, za tem do leta 1908 še strokovno šolo za lesno industrijo, kjer se je odlikoval v dekorativnem risanju. Leta 1914 je uspešno zaključil šolanje ne slikarski akademiji na Dunaju. Nato je bil mobiliziran, zato je slikarsko specialko končal leta 1918.

V Ljubljani je Društvo jugoslovanskih umetnikov, industrijcev in trgovcev ustanovilo društvo Probuda, ki se je kasneje razvila v visoko šolo za umetnost in industrijo.

Na tej šoli so kot pedagogi poleg Sterleta med drugim poučevali tudi Jože Plečnik, Matija Sternen in Maksim Gaspari.  Med njihovimi učenci sta bila tudi Lojze Perko in Frančišek Smerdu.  Sterle je šolo vodil do leta 1925, nato je deloval kot svobodni umetnik. Tistega leta je izšla knjiga Mihaela Kabaja, Cerkniško jezero in okolica, Sterle jo je uredil in zanjo prispeval likovno gradivo.  Leta 1930 je študijsko potoval po Italiji, južni Franciji in Angliji. Istega leta je umrl v Londonu za posledicami prometne nesreče, ko ga je podrl motociklist.

Franjo Sterle je  je kot izvrsten organizator in pedagog mnogim domačim talentom omogočil prvo umetniško izobrazbo. Bil pa je tudi izreden umetnik portretist. Upodobil je pomembne zgodovinske osebnosti, kot so:  Danilo Cerar, Ivan Hribar, škof Jeglič, Rudolf Maister, Ivan Tavčar, Franja Tavčar in Josip Stritar. Zapusti je tudi nekaj krajin iz ljubljanske okolice in pokrajine svojega otroštva – Cerkniškega jezera. V samozaložbi je izdal tri razglednice. 

V Dolenji vasi na tega akademskega slikarja spominja obeležje na rojstni hiši. Slikarjevi rojaki pa so njegova dela videli na odprtju Knjižnice Jožeta Udoviča Cerknica  leta 2001. Odprtje novih prostorov je namreč spremljala razstava treh notranjskih umetnikov, poleg Franja Sterleta še Maksima Gasparija in Lojzeta Perka.

Dars je konec lanskega leta sprejel  obstoječi triletni Plan ukrepov na infrastrukturi za obdobje 2020-2022. Obnova viadukta Ivanje selo v tem obdobju ni načrtovana, čeprav si Ivanjci želijo, da bi Dars tam nadgradil protihrupno zaščito.

Protihrupna zaščita je načrtovana na območjih,  kjer je ugotovljeno preseganje dovoljenih ravni hrupa. Trenutno je veljavi monitoring iz let  2013/2014, ograje pa postavljajo tudi na podlagi že načrtovanih in delno izvedenih ukrepov zaščite pred hrupom iz OP hrup 2012-2017.

DARS je sicer v letih  2018/2019 v sodelovanju z zunanjimi pogodbenimi sodelavci izvedel obratovalni monitoring hrupa, sočasno  pa je potekala priprava strokovnih podlag za operativni program varstva pred hrupom (SP OP Hrup) na preobremenjenih območjih.  Glede na strokovne podlage bo območje Ivanjega sela predvidoma vključeno med območja, za katera bodo načrtovali protihrupne ukrepe. A pot do  ograje bo še dolga.

Leta 2018 je DARS v sodelovanju z zunanjim pogodbenim izdelovalcem pripravil strokovne podlage za obnavljanje protihrupnih ograj, tudi za obnovo in nadgradnjo obstoječih protihrupnih ograj na območju Ivanjega sela. Upravljavec pravi, da načrtuje študije izvedbe protihrupne zaščite območja Laze-Ivanje selo (do priključka Unec).

 Dars pričakuje, da bo v noveliranem Operativnem programu varstva pred hrupom, ki bo predvidoma pripravljen v letošnjem letu, obravnavano tudi področje Ivanjega sela .

»Izvedbo ukrepov protihrupne zaščite na območju Ivanjega sela lahko pričakujemo, ko bodo ti ukrepi vključeni v noveliranem in s strani Vlade RS potrjenem OPH. Seveda pa izvedba ukrepov poteka več let, skozi več operativnih programov varstva pred hrupom, skladno s prioritetami in razpoložljivimi sredstvi, v kombinaciji z načrtovanimi obnovitvenimi deli na avtocestah in hitrih cestah,« pojasnjujejo na Darsu.

Uredbi o mejnih vrednostih kazalcev hrupa  in o  ocenjevanju in urejanju hrupa določata, da je potrebno za reševanje obremenitev s hrupom izdelati strateške karte hrupa in operativne programe varstva pred hrupom. Izdelava strateških kart  in vodenje priprave operativnega programa varstva, ki ga sprejme vlada,  sta v domeni okoljskega ministrstva.