Notranjski muzej Postojna v sodelovanju z Domom na Krasu v torek ob 16. uri pripravlja delavnico, na kateri bodo udeleženci izdelovali glinene replike prazgodovinske skledice Kaštelir, ki so jo izkopali v enem od primorskih kaštelirjev oziroma gradišč. Vsak udeleženec bo na triurni delavnici pod vodstvom delovne inštruktorice Julije Drgan in stanovalcev Doma na Krasu iz gline oblikoval dva izdelka, ki ju bodo na koncu odžgali v peči. Delavnica je brezplačna, je pa omejena na osem oseb. Zato muzej zanjo zbira prijave.
Stanovalci Doma na Krasu so se izdelave glinenih replik učili že pri projektu Kaštelir, v katerem so sodelovali kot izdelovalci spominka. Projekt »Prazgodovinska gradišča in etnobotanika za trajnostni turizem in razvoj podeželja – od Krasa (preko Brkinov, Čičarije in Istre) do Kvarnerja«, z akronimom KAŠTELIR, je del Interregovega programa sodelovanja med Slovenijo in Hrvaško. Rdeča nit so bili ostanki gradišč, te danes prezrte kulturne dediščine, ki izhaja iz prazgodovinskega obdobja. Glavni namen projekta pa je bilo aktivno ohranjanje dediščine gradišč.

Čeprav zelo dobro poznamo škodljive posledice alkohola, imamo do alkohola v Sloveniji zelo strpen odnos, po drugi strani pa težave zaradi pretiranega pitja pogosto zanikamo in tudi stigmatiziramo. Dobro je, da se o tej problematiki veliko pogovarjamo, jo spoznavamo, iščemo rešitve tako na družbeni kot individualni ravni. Zavedanje in znanje sta torej ključnega pomena, pri soočanju s problematiko pitja alkohola v Sloveniji.

Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) vedno podpre akcijo 40 dni brez alkohola, sam pa na težavo med drugim opozarja tudi z Dnevom brez alkohola. Pripravi jih devet, po enega v vsaki od devetih zdravstvenih regij. v torek, 2. aprila vabi v Ilirski Bistrico, in v četrtek, 4. aprila v Cerknico, je povedal sodelavec inštituta Rok Zaletel in dodal, da na terenu sodelujejo tudi z zdravstvenimi domovi. Kako, nam je povedala Irena Svet iz Zdravstveno vzgojnega centra pri Zdravstvenem domu Cerknica. Poslušaj.  

Na panojih pred Parkom vojaške zgodovine je od srede na ogled nova fotografska razstava, ki je posvečena 75. obletnici Nata in 20-letnici članstva Slovenije v tej povezavi. Nova fotografska razstava v prvem tematskem sklopu z naslovom NATO 75 LET predstavlja zgodovino zavezništva, njegov razvoj in vojaško moč; drugi del z naslovom SLOVENIJA IN NATO 20 LET pa oriše pot približevanja naše države Severnoatlantskemu zavezništvu ter pomen zveze Nato za Slovenijo.

 Park je razstavo pripravil v sodelovanju z Uradom Vlade Republike Slovenije za komuniciranje in Ministrstvom za obrambo ter ob podpori Veleposlaništva Združenih držav Amerike v Sloveniji. Z razstavo želi obiskovalce seznaniti z delovanjem zveze Nato, njeno vlogo in pomembnimi prednostmi, ki jih članstvo v Severnoatlantskem zavezništvu zagotavlja naši državi. Park vojaške zgodovine se je s tem v luči bližajoče se dvajsete obletnice formalnega vstopa Slovenije v zvezo Nato pridružil seriji dogodkov in obeleževanj na najvišji državni ravni.Avtor razstave je direktor Parka  Janko Boštjančič. Vsebinske panoje razstave sta oblikovala Barbara Sirk in Žiga Okorn, celostno muzejsko postavitev pa je za umestitev na zunanje kubuse ob vhodu v Park zasnovala Irena Kogoj iz Urada Vlade Republike Slovenije za komuniciranje. Odprtju razstave v sredo  je sledila okrogla miza z naslovom »NATO 75 let – vloga in pomen v preteklosti/sedanjosti/prihodnosti.

Foto: Boštjan Kurent, Park vojaške zgodovine 

Na velikonočni ponedeljek bo Zavod Rihtarejva domačija iz Babnega Polja priredil velikonočni pohod iz Babnega Polja na Vrh. S tem bo počastil tudi 130. obletnico rojstva izseljenskega pisatelja Franka Trohe, rojenega na Rihtarjevi domačiji. 

Pohodniki se bodo na velikonočni ponedeljek zbrali na parkirišču pred babnopoljsko cerkvijo, nasproti Rihtarjeve domačije.  V obe smeri bodo premagali 16 kilometrov, višinska razlika pa je zanemarljiva. Če bo vreme slabo, pa bo pohod nadomestilo druženje na Rihtarjevi domačiji. Poslušaj. 

Rihtarjeva domačija v Babnem Polju. 

Foto: Alenka Veber 

Člani Mladinskega sveta Logatec se že lep čas zavzemajo, da bi v Logatcu vzpostavili Mladinski center. Po enem letu trdega dela jim je uspelo oblikovati Mnenjski dokument o njegovi vzpostavitvi, kar je prvi pomemben korak za uspešno realizacijo projekta.

V dokumentu so kakovostno in celostno predstavili koncept Mladinskega centra, ki bi ustrezal lokalnemu okolju. Kot je povedal predstavnik logaškega Mladinskega sveta Christian Jereb, so na podlagi temeljite analize aktualnih in realnih podatkov, proučevanja praks v drugih mestih po Sloveniji, primerjave različnih dejavnikov znotraj in zunaj občine ter na podlagi preučevanja dosedanjih praks v lokalni skupnosti predstavili, česa v Logatcu na mladinskem področju primanjkuje, predvsem pa, kako bi v Logatcu potekala razvoj in vzpostavitev mladinskega centra.   

Konkretnih informacij, kje bi  stavba mladinskega centra Logatec bila in kako bi izgledala, zaenkrat še ni, saj je pred tem potrebno urediti še vrsto drugih stvari. Denimo najti sogovornika na občini, poudarja Jereb.

Žogica je zdaj torej na strani občine, naloga članov Mladinskega sveta pa, da že začnejo z izvajanjem različnih programov, ki bi jih nato prenesli v težko pričakovane nove prostore.

Iz dokumenta je razvidno tudi, da se bi ob vzpostavitvi novega centra odprlo nekaj novih delovnih mest za mladinske delavce. Prvo se, kot je še povedal Jereb, obeta že v sredini tega leta. Delovno mesto bo odprto za dve leti, projekt, na katerem bo oseba zaposlena, pa bo namenjen ozaveščanju mladih o prekarnem delu, predvsem o njegovih slabostih.”

Mnenjski dokument o vzpostavitvi centra si lahko v celoti pogledate na tej povezavi. Veseli bodo tudi vsakega mnenja in povratne informacije, ki jih lahko posamezniki oddate na tej povezavi.