Pri iskanju krivca za preskok koronavirusa na človeka se večkrat omenja netopirje, a strokovnjaki pravijo, da niso gostitelji virusa SARS-cov-2, ki povzroča pandemijo, so pa pri nekaterih potrdili sorodne viruse.
Razlogov za preganjanje teh nočnih živalic ni, pravi biolog Primož Presetnik, prav nasprotno, njihov pomen za okolje je izjemen. Poslušaj.
Območno združenje Rdečega križa Cerknica-Loška dolina-Bloke opravlja svoje redne naloge, saj je med drugim izpeljalo redno krvodajalsko akcijo in razdelilo pakete pomoči, epidemija covida-19 pa je združenju prinesla nove naloge in izzive.
Prostovoljci tako občanom razdeljujejo tople obroke, v Loški dolini jim hodijo v trgovino, skrbijo za občana z demenco, ki živi na domu, v oddaljene kraje dostavljajo zdravila. Družini z 12 otroci so dostavili kar svoj računalnik, delujejo pa tudi izven meja združenja, na meji z Italijo.
Predsednica združenja Meta Zalar je povedala, da so prostovoljci, ki so razdeljevali pakete, že opazili, da je koronavirus prinesel nove stiske. Skladišče v Cerknici je zdaj prazno. Upajo, da bodo naslednje razdeljevanje izpeljali maja. Poslušaj.
Foto: arhiv RK
Inšpektorat za delo je opozoril, da je delodajalec odgovoren za varno in zdravo delo delavcev ter sprejetje in izvajanje vseh potrebnih ukrepov v ta namen tudi v trenutnih epidemioloških razmerah. Dolžan je tudi pridobiti ter upoštevati usmeritve in priporočila medicinske stroke in ukrepe vlade, namenjene zaščititi delavcev pred okužbo.
Prijave, ki jih dobivajo v aktualnih razmerah, se nanašajo tako na vprašanja osebne zaščitne opreme, razdalje in podobno, pa tudi na vprašanja odpovedi delovnega razmerja, koriščenja dopusta … Skoraj nihče od delodajalcev se o ukrepih ni posvetoval z izvajalcem medicine dela, še sporočajo z inšpektorata. Predstojnica Inštituta za medicino dela, prometa in športa dr. Metoda Dodič Filfak pa opozarja, da je situacij v eni sami proizvodnji toliko, da lahko o ukrepih svetuje samo nekdo, ki jo zelo dobro pozna. Poslušaj.
Foto: osebni arhiv
Večgeneracijski centri Točke moči so zaradi epidemije novega koronavirusa zaprti. Čeprav so vajeni z uporabniki delati na osebnem nivoju, pa so se zaposleni kmalu aktivirali in svoje dejavnosti prenesli na svetovni splet, razlaga vodja projekta Nina Vanita Hočevar, ki pri Ljudski univerzi v Postojni poteka v okviru Zavoda Znanje.
Vodje večgeneracijskih centrov so tako spoznale tudi otroke in vnuke svojih uporabnikov. Nina Vanita Hočevar razmišlja, da je položaj prinesel tudi marsikaj dobrega. Uporabnikom, ki potrebujejo pomoč, pogovor in podporo so na voljo tudi na več telefonskih številkah. Poslušaj.
Obiskovalci se po Parku vojaške zgodovine niso sprehodili že en mesec. Čeprav za zaprtimi vrati ali doma, pa so njegove zbirke še vedno predmet proučevanja, arhiviranja in evidentiranja. Povezanost z okoljem, kjer deluje, pa dokazujejo tudi trije zaposleni, ki pomagajo pivški civilni zaščiti.
Del ekipe je ponudil roko civilni zaščiti. Trije sodelavci in muzejski kombi so nepogrešljivi v logistiki pivške civilne zaščite. Direktor Janko Boštjančič pa gleda naprej, v čas po epidemiji. Ne pozabimo, da je Park vojaške zgodovine največji muzejski kompleks v državi, ustanovila pa ga je občina. V Pivki zato pripravljajo več predlogov, s pomočjo katerih bi muzej prišel do državnega sofinanciranja.
Trije zaposleni iz PVZ so civilni zaščiti v Pivki velika pomoč.
Foto: Občina Pivka in PVZ
