Danes so  po mesecu dni oskrbe v Zavetišču za prosto živeče živali v Muti v gozdove Notranjskega  regijskega parka izpustili velikega skovika.  Zdaj že odraslo sovo so pred mesecem, le nekaj dni staro in nebogljeno, policisti našli pred Policijsko postajo Cerknica, poklicali Notranjski park, ta pa je poskrbel, da je prišla v prave roke.

Predstavnika Društva za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije predsednik Rudolf Tekavčič  in strokovnjakinja za sove Tjaša Zagoršek sta sovo izmerila, jo stehtala in ji izmerila dolžino kljuna – ta je 11,8 mm; po tem in po velikosti sta ugotovila, da gre za samico.  Sovico sta tudi obročkala.

Veseli, da  je  živa, zdrava in močna ter pripravljena na samostojno življenje, so  tudi cerkniški policisti. Nekaj si jih je z veseljem ogledalo njen let v svobodo. Bogdan Paternost, ki je sovico našel, je povedal,  da mu je v veliko veselje, da  sovico vidi v tako dobrem stanju. Sicer pa, po njegovih besedah,  policija poleg vseh ostalih nalog opravlja tudi naloge zavarovanja okolja. Poudaril je, da je njihovo osnovno načelo je – pustimo zanamcem naravo takšno, kot so jo nam predniki. Meni, da je to načelo, ki bi se ga morali držati vsi.

Notranjski park je sporočil še, da bo najdenka kmalu odletela v Afriko. Konec marca ali v začetku aprila se te ptice vrnejo nazaj v Evropo.   

Vir in fotografije: Notranjski regijski park 

Jutri zvečer se z ulično predstavo Ane Monro v Postojni začenja 24. festival Zmaj ma mlade, ki se bo nadaljeval vse do 6. septembra in se zaključil s koncertom zasedbe Pivo in čevapi. Letošnje dogajanje ne bo nič manj bogato kot prejšnja leta, nekoliko ga bodo zaznamovali le ukrepi za preprečevanje koronavirusa.

V sklopu teh so izbrali tudi drugo prizorišče, glavnina dogodkov se bo tako odvijala na parkirišču za stavbo občine. Poslušaj. 

Okoljski minister Andrej Vizjak se je v petek mudil v Cerknici, kjer so mu med drugim predstavili delo Notranjskega regijskega parka na Cerkniškem jezeru in okolici. Skupaj z županom Markom Ruparjem in direktorjem parka Matevžem Podjedom je odprl novo učno pot Drvošec in si jo ogledal. Ob 3,7 km dolgi poti je 26 klopi, enajst interpretacijskih točk, 33 usmerjevalnih stebričkov in 600 tablic z informacijami, ki popestrijo sprehod.

Sredstva za učno pot Drvošec je Notranjski park zagotovil iz naslova dveh projektov, za katera je dobil evropski denar, in sicer Life Stržen in Kras.Re.Vita. Minister Vizjak si je novo pot ogledal v spremstvu direktorja  parka in župana, ki je ob tem povedal, da jih veseli, da so prav pri tem projektu uspeli doseči nekaj, na kar so čakali vrsto let.

 Gostitelji so ministru  predstavili tudi renaturacijo Stržena, glavnega vodnega toka na jezeru. Minister Vizjak je pohvalil njihova prizadevanja za ohranjanje naravne dediščine in biodiverzitete. direktorja parka Matevža Podjeda veseli, da so  z infrastrukturo, ki jo postavljalo na jezeru, poskrbeli za to, da bodo obiskovalci to svetovno pomembno območje narave tudi razumeli. Podjed je obenem napovedal še ureditev ceste na jezeru in omejitev prometa na njej. Pri tem, pravi, bo treba najti kompromis … Poslušaj. 

Trak so prerezali na opazovalnici na Klenem vrhu, od koder se proži izjemen pogled na Cerkniško jezero. 

Foto: Ljubo Vukelič (Občina Cerknica) in Radio 94 

V logaški knjižnici bo v sklopu festivala Logaško poletje pripovedovalska skupina Vodnikovih devet v torek predstavila Zgodbe o firbčnih in hrabrih, pravljično popoldne pa se bo zaključilo s serijo poletnih pravljičnih uric pod lipo za vse starosti. Kulturni dan se začne z bukvarno, prizorišče dogajanja pa bo na različnih točkah okrog knjižnice.

Ker želijo zagotoviti varnostne ukrepe v zvezi s korona virusom se je treba na dogodke prijaviti, število mest pa je omejeno. Pripovedovalski dogodek bo potekal pred Knjižnico Logatec. Urška Orešnik, ki skrbi za organizacijo dogodkov v logaški knjižnici, nam je zaupala nekaj podrobnosti. Poslušaj.

Današnji nedeljski gost je domačin iz Stare Sušice, Otmar Pečko, ki sicer izvira iz Koroške. Dolgo let je bil novinar in urednik informativne oddaje Tednik, v kateri je pustil svoj pečat, saj je izkazoval posluh za vse aktualno dogajanje in osebne človeške stiske. V upokojenskem stažu ne počiva, saj z ženo skrbi za interaktivno etnološko zbirko starih predmetov, ki bogatijo kulturno dediščino ne le na Pivškem, temveč v vsej notranjsko-primorski regiji. Čas rad preživi tudi na vrtu in v družbi svojih vnukov.

Zaupal nam je nekaj o svojih začetkih, izkušnjah in novinarskih prigodah. Medijska krajina je bila takrat zelo drugačna in rad je opravljal svoje delo. Vedno sta ga zanimali zgodovina in arheologija. Ko je zbiral stare predmete za etnološko zbirko, je ugotovil, da so ljudje stare stvari iz železa in lesa zavrgli ali zažgali, saj jih niso več potrebovali, kar je velika škoda. Več v prispevku.