V Sloveniji se je danes začel 21. Nacionalni teden prostovoljstva, ki bo trajal do nedelje. Namenjen je praznovanju prostovoljstva, zahvali prostovoljcem in prostovoljskim organizacijam za njihovo udejstvovanje, želi pa tudi povabiti posameznike, da svoj čas namenijo v dobro svoje skupnosti.

Koordinira ga Slovenska filantropija, ki je tudi razglasila prejemnike nazivov Junaki našega časa, Naj prostovoljec in Naj prostovoljka zaposlen v javni upravi, Naj mentor prostovoljcev in Naj mentorica prostovoljcev ter Prostovoljstvu prijazno mesto 2020.  Prostovoljstvu prijazni mesta sta tudi Postojna, že tretje leto zapored, in prvič tudi Logatec.

Na Veseli dan prostovoljstva, v sredo, pa bodo prostovoljci v več kot 40 krajih delili časopis Dobra dela ne potrebujejo reklame, dobra dela potrebujejo vas.  Časopis bodo dopoldan  delili tudi v Postojni.

Poslušaj. 

Foto: Slovenska filantropija 

Kulturni dom Cerknica je v leto stopil ambiciozno, tudi na osnovi lanskih številk. Ni povečal le števila prireditev, pač pa tudi obiskovalcev. Leta 2019 jih  je naštel 18.500, leto prej pa 15.500. Obisk je naraščal tudi v zahtevnejšem programu. Gledališki abonma je prvo leto vpisalo 50 ljubiteljev odra, lani še enkrat več.

Epidemija covida-19 je zaprla vrata osrednjega cerkniškega hrama kulture, trije zaposleni pa so na čakanju. Aktualna sezona je torej zaključena, za zdaj kaže, da se bo nadaljevala jeseni, kar je sicer odvisno od epidemiološke slike in takrat veljavnih ukrepov. Kulturni dom v Cerknici je enota Notranjskega regijskega parka, kot pravi direktor Matevž Podjed, si v  Cerknici si tudi ne bodo mogli privoščiti, da kulturni dom odprejo za omejeno število obiskovalcev. Ustanova namreč programske vsebine pokriva iz prodaje kart. Zaskrbljen je, ker se na državni ravni z vprašanjem kulture na lokalni ravni še nihče sistemsko ne ukvarja. Bomo ostali brez kulture? Poslušaj. 

Ekipa KD Cerknica: Jure Mihevc, Anja Bajda in Eva Turšič 

 Foto: Ljubo Vukelič, Občina Cerknica 

Konec letošnjega leta, najpozneje pa v začetku prihodnjega naj bi v Rovtah začeli graditi sistem daljinskega ogrevanja na lesno biomaso, s katero bodo ogrevali sedem stavb, od osnovne šole, doma krajanov, starega gasilskega doma in novega, ki je še v gradnji, do trgovine Spar, gostilne Pri Rezki in stanovanjskega bloka. Željo po takem načinu ogrevanja so izrazili krajani sami, verjetno tudi zaradi primera dobre prakse, ki v Rovtah že obstaja.

Na ogrevanje z lesno biomaso iz vrtca v Rovtah ogrevajo prostore tamkajšnje knjižnice in glasbene šole pa tudi pisarno krajevne skupnosti. Kot je povedal logaški župan Berto Menard, so uporabniki s tem načinom zelo zadovoljni, da so krajani izrazili željo po ureditvi še enega sistema daljinskega na lesno biomaso. Menard je pojasnil, da so s krajani in predstavniki krajevne skupnosti na to temo že večkrat usedli za mizo ter uskladili želje in pričakovanja. Občinski svetniki so na seji 23. aprila po skrajšanem postopku potrdili odlok, s katerim so distribucijo toplote iz tega sistema zaupali Komunalnemu podjetju Logatec.

Komunalno podjetje bo 55 odstotkov stroškov izgradnje distribucijskega sistema kril z nepovratnimi  sredstvi, ki jih namerava pridobiti na razpisu ministrstva za  infrastrukturo. Gre za kohezijska sredstva Evropske unije. Preostalih 45 odstotkov stroškov, je pojasnil Berto Menard, bo občina zagotovila v proračunu ali pa bo komunalno podjetje najelo dolgoročni kredit, katerega vir za poplačilo bo  fiksni del cene toplote  v distribucijskem sistemu. Izračuni kažejo, da bo fiksni del znašal okrog 45 evrov na kilovat priključne moči letno, variabilni pa okrog 35 evrov na megavat porabljene toplote po merilni napravi. To pomeni, da bodo porabniki energije imeli okoli 20 odstotkov nižje stroške, kot jih imajo zdaj.

V sistem bodo vgradili 250-kilovatni kotel, župan Menard je prepričan, da bo dovolj zmogljiv. Ob tem je opozoril, da mora biti delovati optimalno, saj sicer rado prihaja do okvar. Dodal je, da mora biti njegova zmogljivost kar najbolje izkoriščena, najbolje 100-odstotno, saj sicer v zraku ostajajo škodljivi trdi delci.

Z gradnjo daljinskega ogrevanja na lesno biomaso bodo v Rovtah začeli po zaključenem razpisu ministrstva za infrastrukturo, ki poteče septembra. Ob tem je Menard izpostavil še nekaj dobrih praks takega ogrevanja v občini. Na lesno biomaso se ogreva center šolskih in obšolskih dejavnosti na Medvedjem Brdu, v središču občine pa Dom Marije in Marte, obrat v obrtni coni za Klijem ter nekateri drugi posamezniki.

Foto: KS Rovte 

Do poletja naj bi delavci obnovili in dogradili dotrajani most čez reko Reko pri Suhorju na Pivškem. Z deli so sicer začeli že lani, nadaljevali pa marca letos. Trenutno so končali s sanacijo nosilnih kamnitih stebrov, ki so jih med drugim okrepili z jeklom, je pojasnil župan Robert Smrdelj. 

Za rekonstrukcijo mostu so se na občini Pivka sicer odločili na pobudo vaščanov Suhorja. Pri pregledu mostne konstrukcije leta 2015 so namreč strokovnjaki opazili, da je dotrajana in statično oslabljena. Jekleni nosilci, ki so podpirali prekladno ploščo, so bili deformirani in zaradi korozije globinsko poškodovani. Poleg tega je bil most februarja lani izpostavljen še večjim poplavam. Več v prispevku. 

Foto: Občina Pivka 

Med najbolj prizadetimi zaradi zastoja gospodarstva v času koronavirusa so tudi samostojni podjetniki. Število tistih, ki so prenehali opravljati dejavnost, se je zlasti v marcu glede na predhodne mesece in marec lani močno povečalo.

Največ izbrisov se v regiji nanaša na Občino Postojna, je povedala vodja Ajpesa Larisa Benassi. Največ izbrisov je bilo v storitveni dejavnosti.  Poslušaj.