Občina Cerknica bo v prostorih nekdanje trgovine Hura pod upravno enoto uredila mladinski center, prostore za tabornike in godbo. Izdelava etažnega načrta je v zaključni fazi. V nadaljevanju tega objekta pa je prizidek z garažama, ki je v lasti Bresta v stečaju.

Občina se s stečajnim upraviteljem dogovarja še za odkup teh prostorov, s čimer se strinja tudi občinski svet.  Župan Marko Rupar upa, da bo občina vse omenjene prostore kupila še letos. Računa, da bo za prostore nekdanje trgovine in prizidek, ki je pripadal Brestu, skupaj odštela okoli 400 tisoč evrov. Poslušaj. 

Foto: Občina Cerknica 

E-odpadki zaradi težkih kovin in drugih nevarnih snovi, ki jih vsebujejo, ne sodijo med mešane komunalne odpadke. Potrebno jih je ločeno zbirati in oddati na posebna mesta. Možnosti za njihovo oddajo je veliko, ena izmed njih so tudi ulični zbiralniki.   Po državi jih je že 670, večinoma stojijo na ekoloških otokih. Od februarja leta 2017 imajo zbiralnike za male aparate in baterije tudi v občinah Ilirska Bistrica, Logatec in Postojna. 

V sklopu projekta Life Gospodarjenje z e-odpadki jih je pod sloganom E-cikliraj, ki ga sofinancirata Evropska komisija ter Ministrstvo za okolje in prostor RS,  postavila družba ZEOS, ki v regiji sodeluje z občinami in pristojnimi komunalnimi podjetji in družbami.

Na Bistriškem so v desetih sivo-zelenih uličnih  zbiralnikih od  postavitve dalje  zbrali že 10,6 t malih aparatov in odpadnih baterij, v Logatcu 14,2 t in 17,3 v Postojni. V Občini Logatec je tovrstnih zbiralnikov šest in na Postojnskem deset.

V sklopu projekta smo v Sloveniji zbrali že 976 ton tovrstnih odpadkov.  Iz pravilno odloženih lahko reciklirajo dragocene surovine za nove izdelke. Družba Zeos apelira na občane naj e-odpadke še naprej odvržejo v za to namenjene zabojnike in tako prispevajo k čistejšemu okolju in ohranjanju naravnih virov.  

V Športnem društvu Loška dolina ohranjajo rekreativni in tekmovalni športni duh. Igrajo badminton, odbojko, namizni tenis, izvajajo pa se tudi vodene vadbe in aerobika. V nogometu in košarki so zelo dejavni in veliko tekmujejo. Društvo ima več starejših kot mlajših članov, vendar so zelo aktivni.

Grega Dobrin, vodja tekmovanj, nam je povedal več o društvu, pa tudi, kakšne skrbi je povzročila epidemija v ekipnih športih. Glavni namen športnega društva je predvsem druženje, športni duh pa bodo še naprej ohranjali z redno vadbo in rekreacijo.

PAS, glasbeni projekt, poimenovan po inicialkah imen njegovih članov (Peter Žnidaršič, Andrej Pirjevec, Simon Avsec) predstavlja svojo prvo skladbo ‘Melodija za sonce’. Izpovedna skladba govori o ljubezni kot vsesplošni svobodi duha; ljubezni, ki na koncu postane tako močna, da razsvetli celo Sonce. ‘Melodija za sonce’ je kozmična, iskrena, izpovedna poezija.

Navdih zanjo so njeni avtorji našli v domači glasbeni ‘ropotarnici’, v kateri je kopica starih Melodijinih instrumentov. Skladbo so posneli na stari akustično in bas kitaro Melodije Mengeš iz konca 50-ih let prejšnjega stoletja, na instrumenta, stara več kot 60 let. In PAS v smehu dodajajo: ‘Če bi Melodija Mengeš izdelovala tudi bobne, bi pesem posneli tudi nanje!’ Stari instrumenti so kar klicali po novem življenju in dočakali so ga z ‘Melodijo za sonce’. Za produkcijo in zvočno sliko je poskrbel Andrej Pirjevec, za master Ernest Fejzić (SoundArt studios).

Če v ‘Melodiji za sonce’ slišite znane specifike, niste daleč od resnice – v projektu PAS sodelujeta dva člana zasedbe Ana Pupedan: Simon Avsec (eden od ustanovnih članov Ane Pupedan, njihov pevec, interpret, poet) in Peter Žnidaršič (eden od ustanovnih članov, basist), pridružil pa se jima je Andrej Pirjevec, ki ima v žepu mnogo glasbenih sodelovanj (Primož Grašič, Enzo Hrovantin, Tinkara Kovač, Denise Dantas, Ariel Cubria, Don Preston (Frank Zappa)…) ter diplomo iz glasbe na London College of Music. Za PAS je skladbe ‘Melodija za sonce’ šele začetek … kmalu bodo sledile nove glasbene poslastice in sodelovanja.

Pogovarjali smo se s Simonom Avscem.

Kulturno društvo Šmihel je bilo ustanovljeno leta 1987. Takrat je pomembno vlogo igrala dramska skupina, ki je svoje igre uspešno predstavljala doma in tudi izven občine. Danes društvo šteje približno 60 članov. Pogovarjali smo se s predsednico Dragico Kaluža.

Povedala je, da v okviru društva društvu deluje tudi več vokalnih skupin, v društveno življenje pa se vključujejo ljudje vseh starosti. Tare jih prostorska stiska, kar se jim zdi škoda, saj je kulturno življenje v Šmihelski dolini zelo bogato. Poslušaj. 

Dragica Kaluža 

Foto: Občina Pivka