Čebelarstvo ima v Sloveniji dogo in mednarodno uveljavljeno tradicijo, prav tako se slovenski čebelarji  že desetletja dolgo tradicionalno združujejo v društva. Čebelarsko društvo v Logatcu deluje celo že več kot sto let. Trenutno pa ima 102 člana, najmlajši član je star 12 let, najstarejši pa šteje preko 90 pomladi.

Na Logaškem je veliko čebelnjakov, pravi predsednik  Čebelarskega društva Logatec Janez Nagode in dodaja, da  pridelajo največ gozdnega medu. Žal so zaradi naravnih ujm izgubili veliko sestojev hoje, kjer je bila v preteklosti dobra paša. Poslušaj. 

Športno društvo Baron s sedežem v Logatcu že 14 let osrečuje člane društva upokojencev Logatec, saj si lahko vsak poišče svoj kotiček v posamezni športni panogi. Imajo balinarsko sekcijo, radi pa se pomerijo tudi v pikadu, prstometu in šahu.

Večkrat se odpravijo tudi na pohode in kolesarske izlete. Čeprav so ciljna skupina odrasli in starejši, se najde tudi nekaj mladih nadebudnežev. Treningi društva potekajo skozi celo leto, v času epidemije pa so stike ohranjali prek telefonske zveze. Pred mikrofon smo povabili Janka Repenška, podpredsednika logaškega športnega društva Baron.

Poletje v Logatcu bo zaznamovano z glasbo. Simfonični orkester Cantabile organizira Poletni glasbeni festival in v tem tednu prireja skupek nastopov in glasbenih poslastic. Že včeraj se je začela nedeljska matineja, po Logatcu so zadonela trobila, pihala in tolkala, v prihodnjih dneh pa bodo aktualne tudi slovenske ljudske pravljice in pesmi, duhovna glasba velikih mojstrov in najlepše arije in canzone.

Nekateri so predani slovenskemu ljudskemu izročilu, saj ga izražajo z velikim spoštovanjem do starih znanj, drugi se spogledujejo z bolj sodobnimi glasbenimi slogi in sakralnim ali opernim programom. Pogovarjali smo se z dirigentom in vodjo poletnega glasbenega festivala, Marjanom Grdadolnikom.

Fotografije: Valter Leban

Logaški svetniki so pred poletnimi počitnicami »pod streho spravili« sveženj predlogov odlokov in pravilnikov ter podprli predlog, da občinsko priznanje letos podelijo Smučarskemu klubu Logatec za 50-letno delovanje.

Nekaj vsebinske razprave je bil deležen predlog pravilnika o subvencioniranju stroškov prevoza pitne vode v občini Logatec, pri čemer se je izpostavilo vprašanje, kdo naj bo upravičen do te subvencije in ali naj merila upoštevajo zgolj geografsko oddaljenost ali tudi število članov družine. Medtem ko so nekateri razpravljavci poudarjali, da kilometri ceste ne morejo in ne smejo imeti prednosti pred pitno vodo, je župan Berto Menard poudaril, da občani preprosto ne morejo vse odgovornosti prevaliti na občino. Pravilnik so skladno z razpravo popravili tako, da so iz njega izvzeli nekatere neživljenjske standarde in ga s podanimi predlogi sprejeli. Poslušaj. 

Gorski kolesarji se vozijo izven urejenih poti. Za tak način vožnje  ni dovolj le gorsko kolo.  Kolesarji morajo biti  vztrajni, samostojni, kolo pa morajo dobro tehnično obvladovati. V Sloveniji smo gorsko kolesarstvo začeli spoznavati v prvi polovici osemdesetih let prejšnjega stoletja. Najprej v časopisnih člankih, počasi na terenu. Na Pivškem želijo urediti in legalizirati gorsko-kolesarsko progo, saj se kjerkoli v naravi ne moremo voziti.

Projekt je še v začetni fazi, poimenovali so ga MTB Park Osojnica. Park bo namenjen vsem gorskim kolesarjem, veliko prednost pa imajo polno vzmetena kolesa. Želijo si, da bi  gorsko kolesarjenje razširili na še več mladih, saj bodo oni tisti, ki bodo dejavnost parka razvijali naprej. Denar zanj nameravajo dobiti iz različnih virov, zagrizli so tudi v zahtevno pridobivanje dokumentacije.