Prizidek k Osnovni šoli 8 talcev Logatec bo predvidoma narejen do konca oktobra. S tem bodo rešili prostorsko stisko na dolnjelogaški osnovni šoli. Sledila bo šola v Gorenjem Logatcu. Projekti so narejeni, nadaljnje korake pa ovira poplavna karta, razlaga župan Berto Menard, čeprav gre za nadzidavo.

S pristojnim ministrom Andrejem Vizjakom so se že pogovarjali, sicer pa ima Osnovna šola Tabor po mnenju župana Berta Menarda večje prostorske težave kot Osnovna šola 8 talcev. Poslušaj.

Foto: arhiv šole 

Ilirskobistriški občinski svetniki so na zadnji seji potrdili odlok o rebalansu proračuna za leto 2020, ki občini obeta 15 milijonov evrov prihodkov in 17 milijonov evrov odhodkov. Občina se bo ob tem za nujne naložbe zadolžila za tri milijone evrov.

Na Bistriškem so v letošnjem letu že zaključili nekaj večjih naložb. Med njimi so: izgradnja mostu v Posrtvici in na Mali Bukovici, zaprtje deponije v Jelšanah, ureditev kanalizacije v Čeljah, rušitev stare šole v Podgradu in zamenjava dotrajanih oken na OŠ Antona Žnideršiča. Izvedba nekaterih projektov pa se je zamaknila v naslednje leto. Med njimi izgradnja helioporta, ureditev kuhinje in menjava oken na gradu Prem, postavitev požarnih stopnic na OŠ Dragotina Ketteja in obnova vodovoda Knežak, končuje pa se tudi urejanje poročne dvorane v Domu na Vidmu.

V naslednjih dveh letih je za večje in nujne naložbe predvidenih slabih osem milijonov evrov. Med njimi sta najpomembnejši naložbi izgradnja vodovoda Ilirska Bistrica-Rodik in posodobitev vodarne v Ilirski Bistrici ter gradnja prizidka k Zdravstvenemu domu, ki bo občino stala okrog tri milijone evrov. Že na prihodnji seji pa naj bi svetniki na mizo dobili tudi idejno zasnovo za ureditev Športnega centra Trnovo.

 Na seji so potrdili tudi dva odloka – o pogrebni in pokopališki dejavnosti v občini in spremembe odloka o določitvi javne infrastrukture na področju športa v občini.

Ko gre za zgodovino, likovno umetnost, kulturno dediščino in arhitekturo, je pravi naslov vedno Postojnčanka Polona Škodič. Diplomirala je iz umetnostne zgodovine in nato prejela tudi certifikat, ki izpričuje njeno strokovnost na področju likovne kritike. Deluje kot vodja in strokovna svetovalka postojnske galerije in neodvisna svetovalka na področju kulture, z umetnostjo pa je tako rekoč na ti.

Izvira iz številčne družine, oče se je ukvarjal z režijo in jo pogosto vključeval v kulturne projekte. Tudi glasba je bila pomemben del njenega življenja, navdušuje jo predvsem rokovska zvrst. Spregovorila je tudi o izjemni stavbni dediščini v Postojni. Najbolj jo osrečuje povezanost in razumevanje med ljudmi, skrbi pa jo brezbrižen odnos mladih do narave. Med ljudi rada širi bogastvo slovenske besede in jim umetnost skuša čim bolj približati. Prisluhni.

V današnji oddaji Vključujemo je z nami tetraplegik in umetnik Benjamin Žnidaršič iz Podcerkve, ki že lep čas omejitve spreminja v izzive in prednosti. Dandanes je marsikomu lahko zgled, saj je dosegel več kot večina ljudi, kljub temu, da je na vozičku že več kot 30 let. Usodna nesreča se je pripetila, ko je že imel družino. Šel je nabirat češnje in nesrečni padec mu je povsem spremenil življenje.

Po tistem se je vse korenito spremenilo. V začetku je bilo težko, a je vztrajal. Zdaj obvlada sodobne tehnologije, slika z usti in je tudi pesnik in pisatelj. Njegov zavod skrbi za kulturno integracijo in socializacijo družbenih skupin, vključuje pa se tudi v evropske projekte.  Z nami se je pogovarjal o svojem pogumu in volji do življenja, pa tudi o tem, da življenje jemlje kot darilo. Prisluhni.

Anika Sedmak in Karolina Mulec sta navdušeni naravoslovki zaključnega letnika gimnazije na ŠC Postojna. Z raziskovalno nalogo s področja kemije in mikrobiologije sta osvojili bronasto priznanje v konkurenci mladih raziskovalcev Slovenije in prejeli Krkino priznanje.

Z raziskovalno nalogo, “Vpliv dodatka kvasovk in hranilnih snovi na potek alkoholne fermentacije in senzorično kakovost jabolčnega vina”, sta odgovarjali na dve vprašanji. Zanimalo ju je, kako sprememba temperature ter dodatkov različnih sevov kvasovk in hranil zanje (v nadaljevanju dejavniki), vplivajo na potek alkoholne fermentacije, in kako ti dejavniki vplivajo na kakovost jabolčnega vina?

Raziskavo sta deloma izvajali na šoli deloma v laboratorijih Biotehniške fakultete v Ljubljani. Predstavitev letošnjih prejemnikov Krkinih nagrad in priznanj je letos izjemoma potekala na spletu, v petek, 18. septembra. 

Kako sta razvijali svoj projekt in s čim se še ukvarjata? Poslušaj.