Občino Pivka je v  torek obiskala ministrica za kmetijstvo dr. Aleksandra Pivec. Na delovnem sestanku ji je vodstvo občine predstavilo projekt obnove gradu Ravne in izgradnjo športno-turističnega kompleksa Ravne ter ministrico seznanilo s problematiko prenosa stavbnih zemljišč s strani Sklada kmetijskih zemljišč na občino.

Župan s sodelavci je ministrici predstavil kmetijstvo v občini Pivka ter Krajinski park Pivška presihajoča jezera. Izpostavil je projekt Carnivora Dinarica, ki je sofinanciran iz programa Interreg Slovenija – Hrvaška. Ministrici so predstavili tudi pobudo, da bi v novi finančni perspektivi ponovno predvideli ukrepa Programa za razvoj podeželja: ukrep 322 – Obnova in razvoj vasi in ukrep 232 – Ohranjanje in izboljšanje dediščine, s pomočjo katerih so občine v preteklosti že izvedle veliko uspešnih projektov. Izpostavili so potrebo po zagotovitvi večjega obsega finančnih sredstev za program CLLD, ki jih razpisujejo Lokalne akcijske skupine ter nujnost zmanjšanja zahtevnosti vlog na javne razpise s področja kmetijstva in ribištva. Predlagali pa so tudi spremembe nekaterih zakonov –  Zakona o kmetijskih zemljiščih in Zakona o agrarnih skupnostih, so še zapisali na Občini Pivka. Z njima bi pripomogli k debirokratizaciji postopkov, prav tako pa si želijo, da bi se poenostavili postopki za oddajo vlog za sofinanciranje projektov. 

Foto: Simon Avsec 

Postojna je pravi konglomerat večjih in manjših posebnosti in umetniških dogodkov, ki se prepletajo s staro arhitekturo. Starejše stavbe nosijo več vsebine in historije, zato v njih tudi kulturni dogodki drugače zaživijo. V poletnem času se odvija precej projektov in dejavnosti ter programov za otroke, skrbijo pa tudi za razstavni utrip.

Pred mikrofon smo povabili umetnostno zgodovinarko in likovno kritičarko Polono Škodič, ki je pred leti opravila tudi strokovno nalogo o varovanju in smernicah kulturne dediščine izbranih stavb na Postojnskem in izvrstno pozna arhitekturno preteklost. Zaupala nam je nekaj o programih v poletnem času in tudi nekaj o starih postojnskih stavbah ter o tistih, ki so v fazi prenavljanja. Prisluhni.

Občina Cerknica je na koncu vasi Dolenje Jezero zgradila center za obiskovalce Cerkniškega jezera. Center s  sredstvi iz projekta Kras.re.vita zdaj opremlja Notranjski regijski park. Pripravlja zanimivo multimedijsko predstavitev območja. Z novodobno tehnologijo bo predstavil presihajoči fenomen, tudi povezanost ljudi iz objezerski vasi z jezerom. Na parku si zelo želijo, da bi našli tudi fotografije prizorov, ko se je v trdo jezersko travo – kravino, podalo tudi po več deset koscev hkrati.

 Park  fotografijo išče tudi s pomočjo spletnega portala Stareslike in poizveduje v muzejih. Zaenkrat neuspešno. Košnja je bila nekoč zelo vsakdanje opravilo, fotografiranje pa redko, zato na parku vedo, da so si zadali težko nalogo. Veseli bodo, če bo kdo pobrskal med starimi fotografijami in posnetek našel. Na parku ga bodo skenirali in vrnili lastniku. Poslušaj. 

Na naslovni fotografiji je del razglednice iz leta 1907, ki prikazuje spravilo kravine. Z opisom je objavljena na spletni strani Stare slike. 

1907 Cerkniško jezero — Razglednica

Po krajši prekinitvi je minuli petek iz Ilirske Bistrice ponovno začel voziti kopalni avtobus. Kopalce pa letos prvič ne bo vozil v Mošeniško Drago, ampak v Simonov zaliv. Kot je povedala direktorica TIC Ilirska Bistrica Maja Uljan, so se glede na dolgoletno tradicijo in množično uporabo kopalnega avtobusa odločili, da kljub spremenjenim razmeram kopalni avtobus omogočijo tudi letošnje poletje, zaradi varnosti pa so občanom ponudili alternativo na slovenski obali.

Kot pravi Uljanova, je povpraševanja po ugodnih prevozih, ki jih subvencionira Občina Ilirska Bistrica, predvsem med mladimi veliko. Kopalni avtobus iz postajališča pred Domom na Vidmu odpelje vsak delovnik ob 8. uri zjutraj, iz Simonovega zaliva pa se vrača ob 17.30. Edini pogoj za odhod avtobusa je, da se zbere vsaj deset potnikov. Več v prispevku. 

Čas epidemije nas je, kar se tiče samooskrbe, postavil na realna tla. Ob zaprtih mejah bi Slovenci težko preživeli, saj za lastne potrebe predvsem zelenjave in sadja ne pridelamo dovolj. To velja tudi  v regiji, kjer v primeru večjega povpraševanja ne bi zadostili potrebam lokalnih kupcev.

Na LAS med Snežnikom in Nanosom zato že več let spodbujajo samooskrbo – projekt Čutni in užitni parki je sicer že zaključen, a ga nameravajo nadgraditi, v projektu  Z roko v roki pa želijo spodbuditi nabavo lokalne hrane v javnih ustanovah. V projekt so vključili šole in vrtce s postojnskega in Ilirskobistriškega, pa tudi druge institucije, med njimi Dom upokojencev in postojnsko bolnišnico. Poslušaj.