V Knjižnici Jožeta Udoviča Cerknica se jutri  začenja nova sezona pravljičnih uric. Niso jih imeli že od februarja, zato so jih knjižničarji, otroci in starši že težko čakali. Pravljične urice z ustvarjalno delavnico, s katero se zaključijo, so zelo priljubljene. Že do zdaj je bilo treba otroke nanje pravočasno prijaviti, po novem bo število otrok na njih še nižje, razlaga vodja mladinskega oddelka Anita Leskovec.

Pravljične urice bodo potekale tudi v enotah na Rakeku, v Novi vasi in Starem trgu. Knjižnica je v minulih mesecih sicer vzdrževala stike z mladimi bralci, ki so se odlično odrezali v projektu Poletavci – poletni bralci. Lani sta poleti pol ure na dan brala 102 mlada bralca, letos so jih našteli kar 212. Temu je najverjetneje botrovala tudi pobuda knjižnice, da priznanje učenci iz vseh treh občin lahko unovčijo kot prebrano knjigo za Bralno značko. Knjižnica se pripravlja tudi na Megakviz, prav v zadnjih tednih pa je obeležila več mejnikov, povezanih z branjem. “V teh časih je knjiga zelo pomembna. Najmlajšim je zgodba blizu, jih uči, jim nudi nove veščine in spoznanja, ki jih potem peljejo naprej v življenju,” meni knjižničarka in pravljičarka Anita Leskovec. Poslušaj. 

Anita Leskovec 

Foto: arhiv Knjižnice Jožeta Udoviča Cerknica 

Natečaj Naša perspektiva je t. i. predinkubacijski program, ki udeležencem ponuja priložnost za presojo in testiranje podjetniških idej. Podjetniški inkubator v Velikem Otoku tako spodbuja razvoj podjetniške kulture in inovativnost ter posledično prispeva h krepitvi podjetništva v regionalnem in širšem poslovnem okolju. Letošnji natečaj se je zaključil z razglasitvijo treh  zmagovalcev. 

Z  nazivom Naj podjetniška ideja se ponaša Isak Suljanović  iz Izole, ki  je zasnoval izboljšano verzijo spletne platforme za popotnike,  najbolj ustvarjalno podjetniško idejo je zasnovala Postojnčanka Nataša Sedej,  naziv za naj pitch oziroma prezentacijo podjetniške ideje pa je osvojila Maja Lapajne iz Postojne. Med zmagovalce in ostale finaliste so razdelili denarne nagrade v vrednosti 14 tisoč evrov, saj je za začetne podjetniške korake pomembna tudi finančna spodbuda. V Inkubatorju pa upajo, da bodo ob tem izkoristili tudi vse možnosti, ki jim jih nudi sodelovanje z institucijo pod okriljem Agencije SPIRIT. Poslušaj. 

Foto: Simon Avsec 

Občini Logatec in Postojna sta včeraj uradno namenu predali obnovljeni most čez reko Unico na lokalni cesti Planina-Laze. Ker meja med občinama poteka po sredini mostu, sta si na pol razdelili stroške v vrednosti dobrega pol milijona evrov.  Naročilo projektne dokumentacije in izbor izvajalca del ter strokovnega nadzora je vodila Občina Logatec, ki je leta 2015 tudi naročila statični pregled mostu. Dela so potekala lansko leto med 22. februarjem in 21. oktobrom.

Statični pregled pred petimi leti je pokazal, da je konstrukcija v zelo slabem stanju. Občini sta takoj pristopili k sanaciji in podpisali sporazum o sofinanciranju.  

V sklopu sanacije nosilne konstrukcije so popravili poškodbe na zgornjem delu mostu in izvedli nov robni venec s hodnikom za pešce. Odpravili so tudi poškodbe nosilnega dela mostu, kjer so ojačali konstrukcijo in zaščitili vse betonske površine. Cestišče ima novo asfaltno plast in robnike, sta občini zapisali v sporočilu.

 Logaški župan Berto Menard je danes dejal, da je z obnovo zelo zadovoljen, saj so jo izvedli strokovnjaki, ki so obnavljali tudi most na primorski avtocesti na Ravbarkomandi. Občina je tudi uspela znatno znižati začetno ceno projekta s predvidenih 800.000 evrov na okrog 500.600 evrov. Pohvalil je tudi sodelovanje z občino Postojna, s katero so skupaj uredili tudi poslovilno vežico in gradili vodovod.

Povedal je, da naj bi v prihodnje čez most pri Lazah potekala tudi nova kolesarska pot iz Ljubljane proti Primorski, torej prek Laz in Planine proti Postojni, saj je regionalna cesta na tem območju zelo problematična oziroma nevarna za kolesarje.

Občini ta hip ne načrtujeta drugih skupnih projektov. Postojnski župan Igor Marentič je dejal, da sta na postojnski strani Planinskega polja obnove potrebna še dva mostova. Tistega pri vodnem zajetju Malni naj bi v nekaj letih obnovila občina, glavni most čez Unico, pri ruševinah gradu Haasberg, pa naj bi zamenjal povsem nov objekt, saj je bil umeščen v načrt razvojnih programov Republike Slovenije. Stari most iz obdobja Avstro-ogrske naj bi zaprli za promet, odprt bo le še za pešce.

Foto: Foto Atelje Postojna

Na letošnji 23. Festival slovenskega filma, ki od danes do nedelje poteka v Ljubljani, sta v pregledni program uvrščena tudi dva dokumentarna filma –  Slovenec, ki je preletel stoletje in Naravna dediščina ob Veliki vodi –  pod katera se podpisuje TV Kolut iz Postojne.

Film o pilotu Juriju Kraigherju Žoretu je delo Draga Misleja Mefa in Dušana Milavca, v skrivnosti reke Reke pa se je poglobila urednica TV Kolut Alenka Furlan Čadež. Napisala je scenarij, pod režijo pa se poleg nje podpisuje še Manuel Tomšič.  Alenka Furlan Čadež je povedala, da so najprej na filmski trak lovili zgodbe iz Postojne. Ker je tovrstna produkcija draga, so pogledali naokoli in poiskali teme, ki so zanimive za gledalce iz vse regije in celo širše. Poslušaj. 

Snemanje filma o Juriju Kraigherju Žoretu. 

Foto: arhiv TV Kolut 

Letošnji Dnevi evropske kulturne dediščine potekajo še do 10. oktobra. V Loški dolini se jim pridružuje Javni zavod Snežnik. V Medgeneracijskem centru Gaber je postavil razstavo z naslovom Səm se zrihtala. Po samih oblekah pred leti je tokrat razstavil fotografije, ki prikazujejo žensko pražnjo obleko, kakršno so kmečke ženske z Notranjske nosile konec 19. in v začetku 20. stoletja.

Pogovarjali smo se z Romano Nared z Javnega zavoda Snežnik. Bila je mentorica študijskih krožkov, ki so odigrali pomembno vlogo pri raziskovanju in ohranjanju notranjske oblačilne dediščine. Rekonstrukcija oblačil skriva veliko spoštovanja preteklosti, raziskovanja in ročnega dela. Jana Kraševec, Janja Sterle, Vida Braniselj in Anamarija Modic  so vsega skupaj naredile kar 16 kosov  tradicionalne ženske obleke. Poslušaj.